Univerzam več denarja in več odgovornosti

Središče Kopra bo danes zopet polno mladih ljudi, ki prihajajo iz vse Slovenije in tujine in bodo z vsemi obeti in upi uživali svoj prvi študentski dan. Tradicionalni sprejem za brucke in bruce bo že zjutraj na Titovem trgu. V Novi Gorici študijsko leto začenjajo s tednom univerze. Laboratoriji in centri bodo svoja vrata odprli jutri. Zadnji študenti so svoje prijave v drugem vpisnem roku oddali v petek, kot kaže, pa so številke vpisanih na obeh primorskih univerzah podobne lanskim.

PRIMORSKA, LJUBLJANA > Rektor UP Dragan Marušič in koprski župan Boris Popovič bosta danes pozdravila nove študentke in študente v Kopru. UP je zapolnila 70 odstotkov razpisanih vpisnih mest, vse prijave pa morajo še prešteti, saj se drugi vpisni rok zaključuje tik pred začetkom akademskega leta. Na Univerzi v Novi Gorici pravijo, da so številke podobne kot v preteklih študijskih letih, zato so z vpisom razmeroma zadovoljni. “Predvsem z novostmi na področju uvajanja vsebin, vezanih na informacijsko tehnologijo, v študijske programe, z uvajanjem Astrofizike v program fizika in s tradicionalno visoko zaposljivostjo diplomantov,” pa odgovarjajo na vprašanje, na kakšen način skušajo pritegniti več študentov.

Študentov vse manj

Univerze in samostojni visokošolski zavodi imajo pri prepričevanju maturantov vse težje delo tudi zato, ker so generacije vse manjše in število brucev pada. Letos je bilo v prvem roku na fakultete sprejetih 10.899 študentov, vpisi v drugem roku še potekajo. Vseh vpisnih mest je 18.147. Lani je bilo v prvem roku sprejetih 11.660 študentov. Najvišji delež sprejetih glede na prijave ima sicer mariborska univerza (83 odstotkov), sledi ljubljanska (70,6 odstotka). Po statističnih podatkih je v prvih letnikih na vseh slovenskih visokošolskih ustanov redno in izredno študiralo nekaj več kot 25.000 oseb, kar je precej manj kot pred desetimi leti, ko je bilo študentov 31.500.

Bodo študenti varnejši in bolj zdravi?

Ob začetku akademskega leta na ministrstvu za izobraževanje poudarjajo predvsem novelo zakona o visokem šolstvu, ki po njihovem mnenju prinaša kar nekaj izboljšav. “Poskrbeli smo za boljšo socialno varnost študentov v obdobju prehoda s prve na drugo bolonjsko stopnjo. Diplomanti bodo lahko obdržali status študenta vse do konca študijskega leta, v katerem bodo diplomirali, ne glede na čas diplomiranja,” poudarjajo na ministrstvu.

Uvedli so še obvezen sistematski pregled, ki naj bi izboljšal zdravstveno varnost študentov, ter posebne ugodnosti za študente, ki med študijem postanejo starši. “Vrata do doktorskega študija se ponovno odpirajo vsem, ki bodo želeli svoje že pridobljeno znanje nadgraditi in izboljšati. Zagotovili smo namreč sofinanciranje doktorskega študija,” so še dodali.

Novela ZViS, še menijo, je prinesla stabilnost financiranja visokega šolstva, njegovo odprtost v mednarodno okolje, povečano fleksibilnost študijskih programov in zagotavljanje večje avtonomije visokošolskih zavodov: “Zagotovljenih je več sredstev v proračunu za visoko šolstvo, ki bodo iz leta v leto še rasla. Novela se osredotoča na kakovost in odličnost, tudi skozi nov način financiranja in institucionalno akreditacijo.”

Novela naj bi torej prinašala večjo avtonomijo univerzam in samostojnim zavodom, kar bo morda izboljšalo mednarodno primerljivost slovenskih visokošolskih ustanov na tem področju. Po nedavni raziskavi Evropskega združenja univerz se je namreč Slovenija po akademski uniji med 29 sodelujočimi v raziskavi uvrstila na nečastno 25. mesto. VESNA HUMAR

---