Gorica v omami okusov

Mestne četrti v Gorici imajo v teh dneh druga imena: namesto po cerkvah ali trgih jih označujejo imena držav, celin in drugačnih opredelitev pripadnosti; tu je Francija, tam Amerika, Balkan, Rusija, pa tudi za morsko in vegetarijansko četrt se je našel predel. Vse to v okviru Okusov na meji, ki so zakorakali v štirinajsto izvedbo. Prireditev poteka v celotnem mestu med četrtkom in nedeljo.

Kdor pride v Gorico po cesti mimo univerzitetnega središča, bo najprej vstopil v slovensko četrt, v sklopu katere gostujejo tudi Nova Gorica in okoliške občine. Ponudbo krajev tik ob meji predstavljajo v prvi vrsti turistični delavci, ki pa se jim dnevno pridružujejo gostilničarji, vinarji, sirarji, čebelarji, oljkarji. Briško stojnico je na uvodni dan okrepil kuharski mojster Tomaž Kavčič z dvema kulinaričnima miniaturama, zato pa ponuja ekipa Hitovega Hotela Park bogat jedilnik od kranjske klobase do prekmurske gibanice, obiskovalci pa najpogosteje naročajo žlikrofe s tartufi. Na tartufe vabita tudi Uroš Fakuč (Dam, Kromberk) in Sandi Tripar (Belvedur), ki pa goste pričakujeta na drugih lokacijah. “Spet so nam dodelili nov prostor,” se priduša Andrej Balkovec, ki ima v Gorici že številne stalne goste, saj je eden redkih, če ne edini, ki ponuja jagenjčke na ražnju.

Mnogoboj ražnjev

Sicer pa ponudba številnih dežel sloni na mesu. Na daljavo poteka mnogoboj raznih šol pečenja bolj ali manj velikih kosov mesa nad ali ob ognjenih zubljih, v katerem sodelujejo Grki, Srbi, Bosanci, Nemci, Italijani, Slovenci, Poljaki, Kubanci, Brazilci, Argentinci, Indijci - skratka skoraj vsi izmed zastopnikov 44 etničnih kuhinj, kolikor se jih letos predstavlja na Okusih na meji. Kdor nima žara ali ražnja, ga peče, kuha, cvre ...

Mimoidoče privabljajo omamne vonjave pa tudi glasba, po možnosti v živo. Trubaši neutrudno trobijo, hodijo med stojnicami, na zahtevo (in doplačilo) so pripravljeni igrati tudi kleče, celo leže. “Pravi so, čeprav iz Ljubljane,” pripomni nekdo ob zvokih romske narodne Ederlezi. Nedaleč stran se slišijo dude. Fantje v kiltih so pravi highlanderji, čeprav ne s škotskega višavja, ampak iz italijanskega Piemonta. Naši severni sosedje strežejo pivo in klobase ob zvokih alpskih poskočnic, v začetku Reštela dva izmed (nekdanjega) fantovskega tria Mozetič preigravata Avsenikove melodije. Drugje mesto utripa v sodobnih tehno in disko ritmih, saj DJ-ji kar tekmujejo, kdo bo glasnejši, opaznejši. Na opaznost stavijo tudi Francozi, ki ostrige in šampanjce ponujajo v senci velikega rdeče pobarvanega mlina na veter, kopiji slavnega Moulin Rouge.

Bo ljudi še več kot lani, ko so jih našteli 700.000?

V trenutkih, ko je obiskovalcev manj, razstavljavci radi povedo nekaj več o posebnostih dobrot, ki jih ponujajo. Izbira med siri, kruhom, suhomesnatimi izdelki, medom, slaščicami in začimbami je velika, saj so Okusi tudi velika delikatesa pod milim nebom.

“Občinske uprave se menjajo, Okusi ostajajo,” je namignil nekdo iz številnega osebja, ki skrbi za brezhibno izvedbo prireditve. Ob ugodnem vremenu se vsi skupaj nadejajo, da bo obiskovalcev še več kot lani, ko so jih s pomočjo številnih varnostnih kamer našteli 700.000.

TONI GOMIŠČEK

---