Krepki akordi, ki varujejo krhko ljubezen

Turnejo, med katero nastopi skoraj vsak večer, je garaški Ryan Adams v četrtek pripeljal v naš kotiček Evrope, kjer ga doslej še nismo imeli priložnosti slišati v živo. V nabito polni zagrebški Tvornici kulture, klubskem prostoru z dobro akustiko, je predstavil svoj novi album Prisoner. Debeli dve uri je nažigal po kitari, prepeval o trpki ljubezni, polaskal občinstvu, nekemu obiskovalcu pa grobo zagrozil, da mu bo telefon vtaknil v rit in fotografiral njegovo notranjost, če takoj ne izključi bliskavice.

ZAGREB > Najprej je s polurnim programom nastopila predskupina: harfistka, violinistka in kitarist so obdali lepo zelenooko rdečelasko, ki je nežno brenkala po električni kitari in lirične stihe tkala z mehkim, prosojnim glasom. Angleška kantavtorica in manekenka Karen Elson je bila v letih 2005-2013 poročena z Jackom Whitom, svojčas polovico dua White Stripes. Glasbenik je leta 2010 kot producent in založnik sodeloval pri njenem prvencu The Ghost Who Walks, ki mu je kantavtorica letos dodala še album Double Roses.

Dvorana se je lepo polnila in se do robov zapolnila, preden je na oder prikorakal tisti, čigar poslušalci morajo nepoučenim vsakič znova pojasniti: “Ryan, ne Bryan!”

Ryan Adams se je v Jacksonvillu v Severni Karolini rodil 5. novembra 1974. Usoda ima rada ironijo: rojstni dan deli z natanko 15 let starejšim skoraj soimenjakom, kanadskim kolegom Bryanom Adamsom. In veliko tvega, kdor Ryana med koncertom heca, češ naj zapoje uspešnico Summer of 69. Se je že zgodilo, da je prekinil nastop in tovrstnega neotesanca lastnoročno zabrisal s prizorišča.

Tudi v Zagrebu se je ljudstvo prepričalo, da zna biti Ryan Adams nevaren tič. Obiskovalci, ki so na koncert čakali za barskimi mizicami pred dvorano, so ga videli, kako šviga do svojega avtobusa in nazaj. Nekateri so pristopili k njemu, ga prosili za avtogram ali skupno fotografijo - pa jo je pevec brez besed ucvrl naprej.

Ob začetku koncerta je glas iz zvočnika tako v angleščini kakor v hrvaščini oznanil, da je dovoljeno fotografiranje s telefoni in fotoaparati, a nikakor ne z bliskavico. Ta lahko zelo škodi pevcu, ki trpi za Menierovo boleznijo in lahko doživi božjastni napad.

Na oder, okrancljan z velikimi plišastimi tigri, starodobnimi televizorji in ameriško zastavo, ki pa ima v kotu namesto zvezd izrisan simbol miru, je naposled stopila čokata postava z lasmi, razmršenimi čez oči in nos. Ryan Adams, obkrožen s kitaristom, basistom, bobnarjem in klaviaturistom, je pograbil električno kitaro in začel bruhati skladbe, ki v živo zadonijo veliko krepkeje, bolj surovo kakor na studijskih posnetkih. Uvodno trojico je zajel s predzadnjega avtorskega albuma Ryan Adams (2014), zatem pa je temeljiteje predstavil novega Prisoner, ki ga je izdal v sodelovanju založbe Blue Note in svoje Pax-Am Records. Je njegov že 16. samostojni album v minulih 18 letih, medtem ko je v devetdesetih letih tri izdal z bendom Whiskeytown.

Zagrebški repertoar so zaznamovale zlasti mlajše pesmi, trpke ljubezenske, očitno navdihnjene z Ryanovo ločitvijo od desetletje mlajše pevke in igralke Mandy Moore. Po starejši, sanjavi When the Stars Go Blue je pevec polaskal občinstvu, češ da je izvrstno prepevalo refren, celo bolje od njega, usoda koncerta pa je zatem dvakrat obvisela na nitki - pevec je zagrozil, da ga bo prekinil, če bedaki ne nehajo fotografirati z bliskavico, od katere se mu vrti. Pozneje se je za grobe besede opravičil, rekoč, da je tega večera že zgodaj pokuril bonus petih kletvic, ki si jih dovoli na koncertu.

Zabava je enega od vrhov osvojila z dolgim, skoraj gratefuldeadovskim dialogom kitar med spojenima skladbama Magnolia Mountain in Cold Roses iz leta 2005, drugega pa z odo New Yorku - mimogrede, videospot za New York, New York je Adams pred dvojčkoma Svetovnega trgovinskega centra posnel štiri dni pred mračnim 11. septembrom 2001. Na koncu koncerta sta zablestela še povsem različna bisera s prvenca Heartbreaker (2000) - redni del je sklenila hrupna, orgiastična Shakedown on 9th Street, na zadimljen oder pa se Ryan ni vrnil le s kitaro, ampak tudi z orglicami in se poslovil s krhkejšo Come Pick Me Up. Če je takrat kdo omedlel, se je to zgodilo v občinstvu, ne na odru.

ANDRAŽ GOMBAČ

---