Risom bodo pripeljali novo družbo

V slovenskih gozdovih živi le še nekaj risov, strokovnjaki ocenjujejo, da je odraslih živali med deset in 20, vse manj jih je tudi na Hrvaškem in v Italiji. Da bi preprečili njihovo izumrtje na tem območju, so se institucije iz vseh treh držav povezale z institucijami v Romuniji in na Slovaškem, od koder nameravajo v prihodnjih letih priseliti najmanj 14 risov.

SLOVENIJA > Risi so bili tisočletja dolgo del naravnega okolja v Evropi, proti koncu 19. stoletja, ko je narava ostala brez zaščite, pa so jih skoraj iztrebili. Tudi na območju Slovenije risov ni bilo več.

Po več kot 40 letih spet grozi izumrtje

Lovci so jih v kočevske gozdove ponovno naselili leta 1973, ko so jih šest pripeljali iz slovaških Karpatov. Takoj so se začeli razmnoževati, njihova populacije je rasla in čeprav jih niso sistematično spremljali, ocenjujejo, da jih je v nekem obdobju bilo celo 70. Razširili so se tudi na Hrvaško, vse do Bosne in Hercegovine ter v Avstrijo in Italijo. “To je bila ena boljših praks selitve živali. A v 90. letih je številčnost risov spet začela upadati, glavni vzrok za to pa je parjenje v sorodstvu, saj celotna populacija izvira iz šestih osebkov,” pojasnjuje Srečko Žerjav iz Lovske zveze Slovenije. Ta v projektu preselitve risov Life Lynx sodeluje z Zavodom za gozdove, Biotehniško fakulteto, Veterinarsko fakulteto ter Zavodom za varstvo narave.

Nove rise, ki z našimi ne bi bili v sorodstvu, so poskušali priseliti že v preteklosti, pripravili so tudi tri projekte, a denarja za izvedbo ni bilo. Tokrat je financiranje šestletnega projekta zagotovila EU, pomagalo bo tudi ministrstvo za okolje in prostor.

Peterica v snežniške in kočevske gozdove

Iz slovaških in romunskih gozdov nameravajo v Slovenijo, na Hrvaško in v Italijo preseliti najmanj 14 risov. “Pet naj bi jih prišlo v kočevske in notranjske gozdove, pet v alpski prostor na Gorenjsko, štiri pa na Hrvaško,” pravi Rok Černe iz Zavoda za gozdove. “En ris 'pokriva' od 100 do 200 kvadratnih kilometrov. So teritorialne živali; samec in samica si lahko delita teritorij, dve samici ali dva samca pa ne. Najpogosteje plenijo srnjad in na leto uplenijo približno 60 živali,” opisuje Černe.

Za razliko od volkov in medvedov skoraj ne povzročajo škode kmetom; pred leti je je bilo nekaj malega, zadnja leta pa sploh nič. So pa risi zadnja leta zaščiteni, tako da jih ni dovoljeno loviti, zadnjega so uplenili pred kakimi 20 leti.

Rise naj bi pripeljali čez dve leti

Prve rise bi v Slovenijo lahko pripeljali čez kakšni dve leti. V Romuniji in na Slovaškem bo treba najprej določiti, katere rise bodo ujeli. Sledili bodo genetski testi. Po prevozu v Slovenijo jih bodo za vsaj nekaj tednov namestili v prilagoditvene obore, preden jih bodo spustili v naravo, pojasnjuje Srečko Žerjav. Nato bodo risom namestili telemetrijske ovratnice, s pomočjo katerih bodo spremljali njihovo gibanje in vključitev v okolje.

Zakaj je ponovna naselitev risa tako pomembna? Tisočletja dolgo so bili del naravnega okolja. Ker so plenilci, vplivajo na populacijo določenih vrst, s katerimi se prehranjujejo, to pa je del naravnega ravnotežja, pravi Žerjav. Povsem natančno pa ne more odgovoriti, navede pa študijo ponovne naselitve volkov v park Yellowstone v ZDA, kjer so ugotovili, da je naselitev volkov vplivala celo na rast nekaterih rastlin.

HELENA RACE

---