Grafika kot del narodne zavesti

Muzej moderne umetnosti Ugo Carà v Miljah v teh dneh ponuja v pogled v pol stoletja ustvarjalnosti slovenskih grafikov in grafičark, ki so delovali oziroma še delujejo v italijanskem zamejskem prostoru. Glavnina del prihaja iz arhiva ljubljanskega Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

MILJE > Kurator Denis Volk je za razstavo, ki bo v Muzeju moderne umetnosti Ugo Carà v Miljah na ogled do 23. julija, izbral grafike enajstih generacijsko in slogovno različnih avtorjev.

Avgusta Černigoja (1898-1985), Bogdana Groma (1918-2013), Matjaža Hmeljaka (1941), Zoro Koren Skerk (1927-2016), Marjana Kravosa (1948), Klavdija Palčiča (1940), Claudio Raza (1943), Lojzeta Spacala (1907-2000), Franca Vecchieta (1941), Edvarda Zajca (1938) in Borisa Zuliana (1944) pa povezuje to, da so izhajali oziroma izhajajo iz italijanskega zamejskega prostora in da so v njem ustvarjali ali pa to počnejo še danes.

“V tem pregledu nikakor niso zajeti vsi, temveč le tisti, ki so redno ustvarjali v grafiki in so s svojim delom tudi vplivali na umetniško snovanje drugih umetnic in umetnikov. Dela na razstavi segajo do pet desetletij v preteklost,” pojasnjuje Volk in dodaja še eno zanimivost. Večina teh umetnikov je sodelovala z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom iz Ljubljane (MGLC). “Ko govorimo o sodelovanju umetnikov z MGLC, največkrat mislimo na ustvarjanje v njihovih grafičnih delavnicah. MGLC je dejansko najpomembnejša institucija, ki organizirano in načrtno skrbi za grafično ustvarjanje v Sloveniji, posredno pa tudi drugod na slovenskem govornem področju. Ustvarjanje spodbuja s prirejanjem razstav in tako, da lastne delavnice in tiskarske zmogljivosti daje na razpolago domačim in tujim umetnikom, da v njih ustvarjajo. V razstavni dejavnosti se je MGLC uveljavil tudi mednarodno, saj prireja Ljubljanski grafični bienale, ki je eden najpomembnejših v svetu, pa tudi med najstarejšimi, ima pa tudi pomembno muzejsko vlogo, saj hrani številne zbirke grafik in avtorskih knjig, ki so nastale po drugi svetovni vojni,” dodaja Volk. Delo v delavnicah MGLC umetnikom omogoča, da svoja dela snujejo po že dodelanem konceptu, tehnične zmožnosti delavnic pa jim omogočajo raziskovanje grafičnega medija, to je tehnik in materialov, ter eksperimentiranje.

Volk je za razstavo izbral izvedbeno in vsebinsko raznolika dela, osredotočil pa se je na tista, ki so v opusu posameznega umetnika najbolj reprezentativna. Kurator poudarja, da so vsi umetniki, ki so predstavljeni na razstavi Slovenska grafika v Italiji/Grafica Slovena in Italia, tesno povezani s slovenskim prostorom in ustanovami: “Kljub temu da v grafičnem ustvarjanju ne gre za slovenski jezik, pa je le-to pomemben del slovenske kulture in v primeru ustvarjalcev iz tujine tudi del narodne zavesti.”

Razstava je po Volkovih besedah posvečena vsem zamejskim ustvarjalcem, še zlasti pa lani preminuli Zori Koren Skerk, saj gre za prvo posthumno predstavitev njenih del. MI

---