Umetnost je opozorilo in pot (foto)

Od istega petka, 10. julija leta 1987, ko je odprla vrata galerija Insula, matično razstavišče profesionalnih likovnih ustvarjalcev z južne Primorske, se je spremenilo marsikaj. “ Imeli smo dve državi, štiri valute, socializem, kapitalizem, dezintegracijo, integracijo, samoupravljanje, demokracijo, globalizacijo, tajkunizacijo, gospodarsko krizo, migracijo ...,” našteva vodja galerije Dejan Mehmedovič. A likovna ustvarjalnost tudi v časih, ki so zanjo težki in domala pogubni, vztraja, jim kljubuje in ostaja. Kako živa je, dokazujeta tudi razstavi, ki so ju včeraj odprli v Kopru in v Izoli.

Odpri galerijo

KOPER, IZOLA > Zgodba o nastanku galerije Insula zveni v našem času precej neverjetna. “V dogovoru z izolskim stanovanjskim skladom smo našli prostor na Smrekarjevi ulici, s podjetjem Stavbenik pa smo umetniki sklenili zanimivo poslovno sodelovanje, ki je v današnjem času skorajda nedoumljivo. Stavbenik nam je zgradil galerijo, umetniki, člani Društva likovnih umetnikov Insula, pa smo njihove poslovne prostore opremili z umetniškimi deli,” se spominja Aleš Sedmak, prvi predsednik Društva likovnih umetnikov Insula.

Do galerije z lastnimi deli

V tridesetih letih se je v galeriji na Smrekarjevi ulici v Izoli zvrstilo več kot 500 razstav; prva, ki so jo postavili na 24 metrih sten v galeriji na Smrekarjevi ulici v Izoli, je gledalcem približala ustvarjalnost Društva likovnih umetnikov Insula. Na njej je sodelovala tudi Mira Ličen Krmpotić, ena od soustanoviteljev društva pa tudi galerije Insula: “Ja, da smo prišli do galerije, smo prispevali svoja dela. V jeziku današnjega časa bi verjetno lahko rekli, da smo neke vrste delničarji,” se nasmehne slikarka, grafičarka, ki s svojim opusom v slovenski likovni prostor že vrsto let prinaša mediteransko barvitost, upanje in odprtost. Galerijo Insula čuti in dojema kot prostor povezovanja: “Društvo in posledično galerija združujeta likovnike, ki delamo na tem področju in tudi širše, povezujeta nas, kar se mi zdi v teh časih še izjemno pomembno. Je strokovno združenje, ki daje pečat okolju, v katerem deluje, ustvarjalce in občinstvo pa spodbuja, da poglabljata svoj odnos do umetnosti. V današnjem trenutku je izjemno pomembno, da ne pozabimo na vzgojo mladih generacij v umetnost in likovnost. Ta povezava je nujna in potrebna. Čeprav je težko, ker smo umetniki individualisti in nas je težko spraviti skupaj, je Insula dokaz, da je se zmoremo povezati in biti v ključnih trenutkih skupaj.”

Razstavi v koprski Loži in izolski Insuli, ki so ju odprli včeraj, predstavljata dela 64 likovnih umetnic in umetnikov, članov Društva likovnih umetnikov Insula. V Loži so razstavljena dela starejše generacije likovnikov, rojenih do leta 1957, v Insuli pa so predstavljeni mlajši avtorji. “Skupinska razstava naših članov na dveh prizoriščih ponuja pregled likovne ustvarjalnosti v zadnjih treh desetletjih na južnem Primorskem in predstavlja domala vse profesionalne likovnike, ki delujejo v tem prostoru,” pojasnjuje Dejan Mehmedovič in kot zanimivost dodaja, da je najstarejši avtor, čigar delo vidimo na razstavi, Viktor Birsa rojen leta 1908, najmlajši Rok Kleva Ivančič pa leta 1990.

Odskočna deska za mlade likovnike

V jubilejnem zborniku 30 let galerije Insula, ki je izšel včeraj, ob odprtju razstav v galeriji Loža in galeriji Insula, je predstavljenih vseh 64 članov društva. Med njimi je tudi sežanski umetnik mlajše generacije Simon Kastelic, ki od lanskega leta predseduje Društvu likovnih umetnikov Insula. “Ko sem zaključeval študij na Akademiji, je zame, tako kot še za mnoge druge primorske likovnike, galerija Insula pomenila izjemno dobro pomembno desko za nadaljnje razstave in razvoj,” pove o svoji izkušnji in doda, da je za likovnika obstoj takšnega društva skorajda nepogrešljiv. “Današnje družbene razmere, odnos do umetnosti in njen položaj v družbi so seveda zelo drugačni od tistih, v katerih je galerija Insula nastala. A naša naloga ostaja enaka kot ob začetku - promovirati in povezovati likovne ustvarjalce tega prostora,” meni Kastelic, ki si želi, da “bi entuziazem tistih, ki so zasnovali galerijo Insula, mlajše generacije obdržale in ga še nadgradile, ter da bi tako z novimi močmi vzdrževali to edinstveno primorsko likovno identiteto.”

V zadnjih tridesetih letih je galerijo Insula, ki je ob Obalnih galerijah Piran na jugu Primorske druga najpomembnejša galerijska ustanova, obiskalo več kot 35.000 gledalcev. “V zadnjih treh desetletjih se je v naši galeriji zvrstilo več kot petintrideset tisoč gledalcev. “Ogledali so si več kot 10.000 artefaktov, ki jih je ustvarilo približno 1000 umetnikov. V kreativnem smislu tendenc likovne umetnosti je bila to idejno precej umirjena era. V začetku še nekoliko v odmevu transavantgarde smo prek izrazno blagega postmodernizma kmalu prešli v breztrendovsko obdobje sodobnosti. Vztrajanje pri izhodiščih, ki ostajajo pri našem delovanju ista od samega začetka, je zaveza. Izvedba in soočenje s kakovostnim artefaktom je vrednota, varovanje lastne identitete pa poslanstvo,” meni vodja galerije Insula, Dejan Mehmedovič.

In kaj v čas, raztrgan od populizmov in pohlepa, lahko prinese umetnost? Mehmedovič v zapisu, objavljenem v jubilejnem katalogu, odgovarja takole: “V artefaktu obstaja opozorilo, a hkrati pot. Večna vrednota. Vrednota, ki ni v predmetu, ampak v človeku, oziroma deležu človeškega pri izgotovljenem predmetu. Komunikacija, ki ni samo povezanost, ampak je predvsem sporočilo, je temelj umetniškega akta.”

MAKSIMILJANA IPAVEC

---