Ko dama reče “ne”
Pisalo se je leto 2005, ko sta piranska občina in sklad kmetijskih zemljišč in gozdov objavila razpis za gradnjo golf igrišča v Sečovljah. Izbrano je bilo podjetje Golf Istra, ki ga je ustanovilo več primorskih in drugih takrat pomembnih družb. A se je izkazalo, da je izvedba projekta sporna za ministrstvo za kmetijstvo, ki k projektu ni želelo dati svojega soglasja. Zgodba, v kateri ni manjkalo peripetij s sklepanjem pogodb in tožbami za njihovo razveljavitev ter naročanjem analiz tal, ki so imela nasprotujoče si izsledke, se je končala s stečajem družbe za golf.
Verjetno bi z golfom v Sečovljah pri tem tudi ostalo, če se ne bi medtem “pripetile” Hoče. Kanadska korporacija Magna Steyer za naložbo v lakirnico, ki naj bi prinesla nova delovna mesta, potrebuje obdelano zemljo hoških kmetov. Na ministrstvu za kmetijstvo so v tem primeru prižgali zeleno luč, s čimer pa se glede na prej povedano niso mogli izogniti očitkom o dvojnih merilih. Posledično so spremenili ton tudi glede posegov v sicer neobdelane kmetijske površine v Sečovljah.
Tako je nastala zamisel o golf igrišču, ki bi povezovalo Krog in Sečovlje, za katerega pa pristojni še ne vedo natančno, kako bo potekala trasa. Po oceni poznavalcev se na Krog ne zmore povzpeti niti električni avtomobilček, kaj šele golfist v najboljših letih. Dosežek pa naj bi bil, da so zdaj vsi akterji naklonjeni projektu.
Dogajanje pravzaprav spominja na ukinjanje vinjet v predoru Markovec. Potem ko smo se lani najprej naposlušali, kako je to nemogoče, so predstavniki države čez poletje povsem spremenili stališče. No, vmes se je zgodila luška “vstaja” in napoved interpelacije prometnega ministra. Ne samo, da ni več vinjet v predoru, še obalno cesto so zaprli za vozila.
Pri politikih je očitno tako kot z vicem o damah, ki rečejo “ne” in mislijo “mogoče”. No, samo da ne bo epilog sage o sečoveljskem golfu sledil vicu o diplomatih, ki rečejo “da”, a mislijo “morda”...