Na lovu za izmuzljivo trojico (foto)

“Poglejte jih, tam so!” je druščini na čolnu, opremljeni s kamerami, fotoaparati in telefoni, zaklical predsednik društva Morigenos Tilen Genov. V torek dopoldne, ko je morsko gladino kodral jugo, oblačno nebo pa je grozilo, da se bodo z njega vsak čas vsule dežne kaplje, so tam, pet morskih milj od Pirana, radovednim pogledom ustregli trije delfini - Morigenos in Daphne z mladičem Caprijem.

Odpri galerijo

Vabilo na nekajurni morski izlet je prišlo iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, v prvi vrsti zaradi obeležitve nedavnega svetovnega dneva biotske raznovrstnosti, s čimer je sovpadal tudi ponedeljkov dan okolja in četrtkov svetovni dan oceanov. “Želeli smo še enkrat več opozoriti na nujnost ohranjanja morske biotske raznovrstnosti, prav tako pa tudi na nujnost zagotavljanja ustreznih pogojev za delo vseh tistih, ki so tako ali drugače povezani z raziskovanjem in ohranjanjem morskega ekosistema,” je namen druženja na morju pojasnil vodja piranske enote zavoda Robert Turk. Odpravi na čolnu Krajinskega parka Strunjan so se pridružili še tamkajšnja naravovarstvena svetovalka Samanta Makovac, Tina Trampuš iz piranske enote zavoda za varstvo narave ter predsednik društva Morigenos Tilen Genov. V spremljevalnem čolnu pa sta pri iskanju delfinov pomagali še njegovi sodelavki Ana Hace in Tina Centrih Genov.

Delfini so ena izmed najbolj privlačnih bitij, ki s svojo prisotnostjo pomembno prispevajo k biotski pestrosti našega morja. V društvu Morigenos jih opazujejo in proučujejo že 15 let. V tem času so identificirali več kot 150 delfinov, od katerih jih je med 70 in 100 nenehno prisotnih v našem morju. Prepoznajo jih po naravnih oznakah in na njihovih plavutih.

Delfini so ena izmed najbolj privlačnih bitij, ki s svojo prisotnostjo pomembno prispevajo k biotski pestrosti našega morja.

Iskanje se je začelo s telefonskim klicem. “Kako praviš? Tri milje od tu?” je Genov izmenjal nekaj besed s tako imenovanimi Morigenosovimi “snajperisti”, ki so z vrha zvonika piranske cerkve z zmogljivim daljnogledom prvi opazili delfine. Napotki so bili točni. Približno pet morskih milj od Pirana, čisto blizu morske meje z Italijo, sta iz morja za sekundo ali dve pokukali najprej dve plavuti, nato še ena. “To so Daphne, Morigenos in Capri,” so drug drugemu prikimali člani društva.

“Ti trije so naši dobri znanci. Capri je mladič samice Daphne, v njuni družbi pa je pogosto tudi Morigenos, ki je eden izmed prvih delfinov, ki smo jih opazili in poimenovali,” je razložila Ana Hace. Trojica je bila v torek zelo izmuzljiva in je od opazovalcev terjala precej potrpežljivosti. “Včasih jim je zelo lahko slediti, ko pa se, kot danes, prehranjujejo in se veliko potapljajo, pa je težje, saj ne veš, kdaj in kje se bodo spet pojavili,” je še povedala. Po oceni Tilna Genova je populacija delfinov v našem morju razmeroma stabilna, čeprav se srečuje s številnimi pritiski zaradi človekovih posegov v okolje. “Z dobro znanostjo in večjo ozaveščenostjo v javnosti skušamo spremeniti stvari na bolje in omogočiti vsem prebivalcem morja čim boljše pogoje za življenje. Ker je seveda zdravo morje pomembno tudi za nas,” je poudaril Genov.

Podoben namen vodi pri delu tudi druge službe, ki so vsakodnevno prisotne na našem morju. Povsem po naključju ali kot nalašč za priložnost so se v torek dopoldne srečale vse na enem mestu. Patricija Mozetič iz Morske biološke postaje Piran je skupino študentk programa biodiverziteta na UP Famnit ravno poučevala o vzorčenju planktona. “Tu se študenti prvič srečajo z osnovnimi zakonitostmi morske biologije, oceanografije in med temi je prav zagotovo pregledovanje planktona,” je opisovala Mozetičeva, medtem ko se je po morju približevala ladja Službe za varovanje obalnega morja (SVOM).

“Samo še vi ste manjkali,” je fante z nasmehom pozdravil Robert Turk. Na čolnu so prevažali dve večji drevesni veji, ki so ju, potem ko so opravili redne meritve temperatur, pobrali z morja, ker sta ogrožali varnost plovbe.

Za “zdravje” slovenskega morja, za katerega si vsak na svojem področju prizadevajo vsi našteti akterji, pa je po mnenju Turka ključno eno - jasna državna politika do morja. “Na načelni smo vsi za zaščito morja in obalnega pasu, v praksi pa te načelne usmeritve vsakič znova pohodijo razvojni načrti proizvodnega sektorja. S takšno nedoslednostjo ne bomo prišli daleč,” opozarja Turk.

ILONA DOLENC

---