Privlačno mračen - in moderen

Jevgenij Baratinski je malokomu znan ruski pesnik, ki so ga nekateri že zdavnaj pokopali, ne da bi mu privoščili uspeh. A je spet vzniknil in se vse bolj uveljavlja s poezijo, ki zveni presenetljivo sodobno, pravi Rawley Grau, sodelavec oddelka za uporabno jezikoslovje na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. S prevodi pesmi in pisem ruskega pesnika si je nedavno prislužil nagrado.

Rawley Grau je ruskega pesnika Baratinskega predstavil v 
družbi kolegic Irine Makarove Tominec (levo) in Ane Beguš.  Foto: Andraž Gombač
Rawley Grau je ruskega pesnika Baratinskega predstavil v družbi kolegic Irine Makarove Tominec (levo) in Ane Beguš.  Foto: Andraž Gombač

KOPER > “Poezija Jevgenija Baratinskega je globoko ganila celo mojega brata, ki je poslovnež in nikoli ne bere poezije,” se je na ponedeljkovem večeru v okviru Dnevov humanistike na koprski fakulteti nasmehnil Rawley Grau. Odrasel je v Baltimoru v ameriški zvezni državi Maryland, Slovenijo prvič obiskal leta 2000, se kmalu zatem s partnerjem tu ustalil in začel v angleščino prevajati tudi slovenske literate; med njimi so Aleš Debeljak, Gabriela Babnik, Vlado Žabot in Dušan Šarotar.

Kriv je Šalamun

“Davno tega sem na univerzi v Torontu pisal disertacijo o Baratinskem, ki pa je nisem nikoli dokončal, četudi sem ohranil zanimanje za samega pesnika. In vedno sem čutil dolg do njega,” pojasnjuje. “Želja, da bi nekega dne objavil nekaj prevodov njegovih pesmi, se je okrepila, ko se sem spoznal čudovitega pesnika Tomaža Šalamuna, rojenega prav tu, v Kopru. Prevajal sem njegove pesmi in mu omenil svoje načrte glede Baratinskega. Šalamun je bil ob Miklavžu Komelju edini, ki je vedel za Baratinskega. Običajno me ljudje debelo gledajo, ko jim omenim to ime, Tomaž pa se je odzval kakor nihče drug: 'Uau, Baratinski, odlično!' Poezijo je poznal odlično.”

Šalamun mu je pomagal na poti do ameriškega založnika in tudi do sourednika knjige, rusko-ameriškega pesnika in prevajalca Ilje Bernsteina.

Zbirka poezije in pisem Puškinovega sodobnika in prijatelja Jevgenija Baratinskega (1800-1844) A Science Not for the Earth: Selected Poems and Letters je izšla pri ameriški založbi Ugly Duckling Presse in je prevajalcu prinesla nagrado za najboljši strokovni prevod v angleščino, ki jo podeljuje Ameriško združenje učiteljev slovanskih in vzhodnoevropskih jezikov. V ameriški reviji Slavic and East European Journal so delo ocenili kot “pomemben prispevek k znanstveni razpravi o Baratinskem na zahodu” in prevode pohvalili kot “odličen primer ravnotežja med zvestobo in izvirnostjo”.

Večji od Puškina?

Med koprskim pogovorom s kolegicama na oddelku za uporabno jezikoslovje Irino Makarovo Tominec in Ano Beguš je Rawley Grau poudaril, da je poezija Jevgenija Baratinskega elegična, dokaj mračna, pesimistična, filozofska ... “V tem pogledu je Baratinski soroden italijanskemu pesniku Leopardiju,” pravi prevajalec.

Baratinskega je v dobršni meri uničil njegov sodobnik, vplivni literarni kritik, pisatelj in filozof Visarjon Grigorjevič Belinski, ki je njegovo poezijo ocenil kot slabo. Šele po smrti so zanimanje za Baratinskega obudili ruski simbolisti. Cenili so ga Andrej Beli, Osip Mandelštam, Ana Ahmatova in drugi. Pozneje je Josif Brodski celo trdil, da je Baratinski večji od Puškina. Vendar še danes Rusom povečini ni kaj prida znan, četudi se raznežijo ob njegovih uglasbenih stihih, najbolj ob grenki ljubezenski pesmi Razočaranje, eni njegovih najznamenitejših. “Baratinski ni pesnik, ki bi le izpovedoval ljubezen, hrepenenje po ženski, ampak tudi analizira svoja čustva. To delo je hladno, v njem se prepletajo čustva in misli,” pojasnjuje Grau.

Opeval je ženo

Zahodni svet Baratinskega vendarle odkriva; največ zanimanja zanj je v Nemčiji, morda tudi zaradi filozofske razsežnosti njegove poezije. Pomemben pa je tudi kot pisec ljubezenskih pesmi. In poseben - medtem ko so drugi romantični pesniki strastno opevali ljubice, je on lastno ženo.

Grau se je dvesto let staro poezijo trudil prevesti v angleščino, ki ni ne arhaična ne pretirano moderna. Rimam se ni ne ogibal ne vztrajal pri njih za vsako ceno.

Delo mu je vzelo več let, tudi ker so se v knjigi nepričakovano razrasla pisma, ki jih je sprva želel vključiti le peščico in ki naj bi bila bralcu v pomoč pri razumevanje pesmi. Na koprskem srečanju je Grau tistemu, ki se bo Baratinskega lotil prevajati v slovenščino, sporočil še, da mu zavida - v bratski slovanski jezik bodo šli ruski stihi laže kakor v angleščino.

ANDRAŽ GOMBAČ


Najbolj brano