Drugi tir: 20 let nič, zdaj pa dirka dveh zakonov

Vladni predlog zakona o drugem tiru je že v parlamentu, kjer ga bodo poslanci sprejemali po nujnem postopku. Svoj predlog zakona je prek nepovezanega poslanca Andreja Čuša včeraj v parlamentarno proceduro vložil tudi Svet za civilni nadzor projekta drugi tir. V Svetu so tudi že prejeli vabilo na sestanek s predstavniki ministrstva za infrastrukturo. Ministrstvo bo na srečanju članom Sveta skušalo dopovedati, da so v zmoti.

LJUBLJANA > Sodelovanje Madžarske in drugih zalednih držav pri projektu drugi tir ostaja tudi po včerajšnji potrditvi zakona na vladi ena glavnih neznank v celotni zgodbi. “Madžarska je predvidena kot sovlagatelj, za to so tudi sami izrazili interes. O vseh pogojih tega sodelovanje se še dogovarjamo, lahko pa ponovno zagotovim, da ne pride v poštev nikakršno solastništvo v Luki Koper,” je po seji vlade povedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. “Kakršna koli delitev koncesije ni na mizi.” Prav tako ne tečejo pogovori o lastništvu v Slovenskih železnicah.

Zadnja cena: milijarda evrov z DDV

Madžari bodo prek kapitalskega vložka postali solastniki v družbi 2TDK, je pojasnil Gašperšič. Na opozorila Sveta za civilni nadzor projekta drugi tir, da bo sodelovanje v javno-javnem partnerstvu podražilo gradnjo, saj bo tuji vlagatelj zahteval višje donose, je Gašperšič odgovoril, da bodo Madžarska in druge zaledne države, ki so zainteresirane za sodelovanje, sodelovale s kapitalskimi vložki, donos za te kapitalske vložke pa bi bil enak kot za kapitalski vložek Slovenije, torej 4,5-odstoten.

KPK svari pred korupcijskimi tveganji vladnega zakona

Vladni predlog zakona o drugem tiru je po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) normativno presplošen in zaradi te nedorečenosti dopušča nastanek korupcijskih tveganj. Komisija je kritična tudi do postopka obravnave predloga zakona. Po njeni oceni gre za enega pomembnejših zakonov s področja državnih investicij, kar ne dopušča hitenja. Hkrati je za KPK povsem nerazumljivo, da se je tako pomemben dokument lahko obravnaval že na včerajšnji seji vlade, če pa je bil rok za oddajo pripomb do srede opolnoči. KPK je prepričan, da pripravljavec zakona ni imel nikakršne namere v predlog zakona vključiti morebitne komentarje. Da so poslali pripombe, so potrdili v upravi Luke in svetu delavcev podjetja, v Združenju za promet pri GZS in vseslovenskem združenju malih delničarjev.

V finančni konstrukciji so ti kapitalski vložki eden od treh virov financiranja drugega tira. Poleg tega bi se Slovenija za gradnjo zadolžila pri evropski investicijski banki (EIB) z jamstvom t. i. Junckerjevega mehanizma, računa pa tudi, da bo uspešna s prijavami na evropske razpise za nepovratna sredstva. S sprejemanjem zakona se vladi mudi prav zaradi razpisa, na katerega se mora prijaviti do sredine julija.

Končna vrednost projekta z vštetim davkom na dodano vrednost bo po zadnjih ocenah vlade znašala nekaj manj kot milijardo evrov, je po včerajšnji seji pojasnil Gašperšič. To je nov podatek, do včeraj je ministrstvo v zadnjem obdobju uporabljalo podatek, da bi progo lahko zgradili za nekaj manj kot milijardo evrov brez DDV. “Točne številke res ne želimo razkrivati, ker je to ključni element, ki vpliva na konkurenčnost prejetih ponudb na javnem razpisu,” je dejal minister.

Nekaj manj kot milijardo evrov z vključenim DDV naj bi po zadnjih izračunih ministrstva za infrastrukturo stal drugi tir. Točnih podatkov ne želi izdati.

Kdo bo hitrejši: vladni zakon

Včeraj pa je že kazalo, da bo vladno naglico nekoliko zaustavil Svet za civilni nadzor projekta, ki mu je uspelo pridobiti naklonjenost nepovezanega poslanca Andreja Čuša. Ta je prehitel vlado in že zjutraj v parlamentarni postopek vložil zakon, ki so ga pripravili v Svetu. Popoldne so iz državnega zbora sporočili, da predlog, ki ga je vložil Čuš, ne vključuje ocene finančnih posledic na državni proračun, zato ga mora predlagatelj dopolniti, to pa avtomatično pomeni, da bodo poslanci kot prvega vendarle obravnavali predlog vlade. Čuš je popoldne povedal, da je zakon že dopolnil, saj je manjkal le stavek, da predlog nima finančnih posledic na druge pravne subjekte, kar pa da je bilo v predlogu obrazloženo. Po njegovem resnih argumentov za zahtevo za dopolnitev zakona ni bilo.

Pisci zakona, ki ga je v parlamentarni postopek vložil Čuš, so prepričani, da je drugi tir mogoče zgraditi bistveno ceneje, za največ 683 milijonov evrov brez DDV. Predvsem pa poudarjajo, je treba naložbo voditi transparentno, brez podjetja 2TDK in pod neposrednim nadzorom vlade in parlamenta. Nasprotujejo tudi sklepanju javnih ali zasebnih partnerstev, saj bi ta zaradi zahtev po višjih donosih le podražila gradnjo. Če bi pri gradnji sodelovale zaledne države, bi to škodovalo slovenskim strateškim interesom.

Iskanje skupnega jezika

Koalicija je sicer v sredo ministrstvu za infrastrukturo naložila, naj se začne pogovarjati s predstavniki Sveta za civilni nadzor. Kot je včeraj v imenu Sveta povedal Jože P. Damijan, ga je že poklical državni sekretar Jure Leben in povedal, da je “dobil nalogo koalicije”, naj se pogovarja s civilno iniciativo. Sestali naj bi se v ponedeljek. “Na sestanku bomo predstavili naša stališča in poskušali priti do boljših rešitev, težko pa rečem, da bo do tega res prišlo. Vlada namreč že nekaj let dela v tej smeri in je zelo težko, da bo obrnila svoj tanker,” je o možnostih, da bi zbližali stališča, razmišlja Damijan.

Tudi minister Gašperšič je včeraj povedal, kako si predstavlja iskanje skupnega jezika: “S civilno iniciativo je treba doseči skupni jezik v smislu, da bodo razumeli, zakaj predlagamo takšno rešitev, kot jo predlagamo, in da to, kar so predlagali oni, ni izvedljivo.” Tako za pridobitev kredita pri EIB kot za kandidiranje na evropskem razpisu, naj bi bil pogoj kombiniranje različnih virov financiranja.

Predstavniki ministrstva za infrastrukturo se bodo na zahtevo koalicije pogovarjali tudi z vodstvom Luke Koper. Minister je včeraj napovedal, da se bo že danes v Koper pripeljal Jure Leben. A v podjetju popoldne o obisku še niso bili obveščeni.

JANA KREBELJ

---