V spomin: Marjan Pirih (1950-2017)

Ko smo se Ketejevci zbirali na nedeljsko popoldne v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici, da bi kot gostje nastopili na koncertu ženske pevske skupine Kalina, smo se začudili, da ni Marjana.

Saj smo ga še prejšnji večer srečali na koncertu zbora Pinko Tomažič na istem prizorišču. Nekdo je prinesel vest, da je Marjanu odpovedalo srce in da je stanje resno. Žal se je naslednji dan zgodilo najhujše. Po domala pol stoletja zvestobe zboru smo nenadoma morali peti brez njega.

Kako v priložnostnem spominskem zapisu v nekaj stavkih strniti tako bogato življenjsko pot, kot jo je prehodil Marjan Pirih do nenadne in mnogo prezgodnje smrti? Ekonomist po izobrazbi, gospodarstvenik po poklicu, aktiven in uspešen do prezgodnjega zadnjega dne. Bil je eden zadnjih direktorjev podgrajske družbe Plama in zagovornik njenega enovitega delovanja. A prilike so hotele drugače, Plama se je razdelila v več družb, Marjan pa je odšel s prijatelji na svoje. V desetletjih aktivnega poslovnega in družbenega delovanja je opravljal najrazličnejše pomembne funkcije na gospodarskem področju. Bil je član območne gospodarske zbornice in drugih združenj, poslovni človek, ki je užival veliko spoštovanje med vsemi, ki so ga poznali in z njim delovali.

Marjan pa je bil poleg vsega človek, ki je tako rekoč vse življenje deloval tudi v kulturi. Bodisi kot član kulturnih forumov v občini in regiji bodisi kot aktiven kulturnik. Njegova največja kulturna strast pa je bilo nedvomno zborovsko petje. Od študentskih let, ko je prepeval v primorskem akademskem zboru Vinko Vodopivec, do večletnega prepevanja v zboru tedanje teritorialne obrambe, pozneje zboru Slovenske vojske, ter v Kettejevem zboru, ki mu je posvetil ogromno svoje energije in prostega časa. Marjan je postal svojevrsten sinonim za naš zbor, saj ga je vodil več mandatov, prepeval v njem na skoraj vseh revijah Primorska poje in bil član upravnega odbora Združenja primorskih zborov.

Bil je široko razgledan in predvsem plemenit človek. Imel je številne prijatelje in znance pri nas, v Nemčiji in po vsej Evropi, kamor je s prijatelji, pa tudi s pevci, rad zahajal. Če drži prepričanje, da se ob slovesu najbolj vidi, kakšen človek je bil pokojnik, potem je Marjanov odhod s tega sveta povedal vse. Nenazadnje je treba dodati, da je daroval svoje organe in tako pomagal preživeti komu od smrtno bolnih.

Marjana bomo vsi njegovi prijatelji, sopevci in sodelavci zelo pogrešali. Najbolj pa njegovi najdražji Joža, Tadeja in Anja z družino. Njim izrekamo naše globoko sožalje.

TOMO ŠAJN

---