Računsko sodišče štirim bolnišnicam izdalo mnenje s pridržkom

Računsko sodišče je o pravilnosti sklepanja pogodb civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev v letih 2012 in 2013 štirim bolnišnicam izreklo mnenje s pridržkom, in sicer Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, Splošni bolnišnici Trbovlje, Splošni bolnišnici Brežice in Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna.

LJUBLJANA > Računsko sodišče je prečno revizijo izvedlo v tistih bolnišnicah, v katerih je bil obseg stroškov podjemnega dela za opravljanje zdravstvenih storitev v primerjavi s stroški dela največji. Revidirane bolnišnice so večji del nepravilnosti odpravile že med izvajanjem revizij, izvedbo preostalih popravljalnih ukrepov pa bodo morale izkazati v odzivnih poročilih. Ob tem je računsko sodišče v zvezi z ugotovitvami poslalo tudi dopis ministrstvu za zdravje, v katerem opozarja predvsem na sistemske pomanjkljivosti.

Pomanjkljiva evidenca pogodb

Računsko sodišče je ugotovilo, da je Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj vodila pomanjkljivo evidenco pogodb, pogodbe z zdravstvenimi delavci je sklepala brez soglasij delodajalca, trajanja pogodb pa ni določila v skladu s predpisi. Tudi po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ je sklepala podjemne pogodbe s samostojnimi podjetniki posamezniki, z lastnimi zaposlenimi pa je sklepala podjemne pogodbe, čeprav za to niso bili izpolnjeni predpisani pogoji, so sporočili z računskega sodišča.

Analiz, s katerimi bi dokazala stroškovno upravičenost sklenitve posameznih pogodb, bolnišnica ni izdelala. Pri sklenitvi podjemnih pogodb v vrednosti 179.238 evrov je ravnala v nasprotju s predpisi o javnem naročanju, zaradi napačno določenih cen v podjemnih pogodbah pa je izvajalcem izplačala najmanj 12.846 evrov preveč.

Splošna bolnišnica Trbovlje za leto 2012 ministrstvu za zdravje ni posredovala evidence o izdanih soglasjih lastnim zaposlenim za delo pri drugih delodajalcih. Pogodbe z zdravniki je sklepala brez soglasij delodajalca, z izvajalci zdravstvenih storitev - pravnimi osebami - pa je sklenila podjemne pogodbe tudi po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ.

Bolnišnica je pri sklenitvi podjemnih pogodb v vrednosti 299.173 evrov ravnala v nasprotju s predpisi o javnem naročanju, ugotavlja računsko sodišče. Poleg tega je zaradi napačno določenih cen v podjemnih pogodbah in previsokih izplačil izvajalcem izplačala najmanj 36.239 evrov preveč.

Splošna bolnišnica Brežice je vodila pomanjkljivo evidenco pogodb, pogodbe z zdravniki je sklenila brez soglasij delodajalca, nekatere pogodbe pa niso vsebovale določila o možnosti predčasnega prenehanja. Zdravnikom je izdala soglasja za delo drugje, čeprav je sama sklepala pogodbe z zunanjimi zdravniki za opravljanje enakih storitev.

Pri sklepanju podjemnih pogodb v vrednosti 330.532 evrov je brežiška bolnišnica po ugotovitvah računskega sodišča ravnala v nasprotju s predpisi o javnem naročanju, zaradi napačno določenih cen v podjemnih pogodbah pa je izvajalcem izplačala najmanj 40.515 evrov preveč. Poleg tega je zaradi dvakratnega plačila istih storitev ter plačil neopravljenih storitev izvajalcem obračunala in izplačala 4621 evrov preveč.

Pogodbe z zdravniki brez soglasij delodajalca

Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna je pogodbe z zdravniki sklepala brez soglasij delodajalca, pogodbe je sklepala za nedoločen čas ali pa jih podaljševala na več kot 12 mesecev. Tudi po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ je imela sklenjene podjemne pogodbe s pravnimi osebami, z lastnim zaposlenim zdravnikom pa je sklepala podjemno pogodbo za izvajanje tržnih storitev, čeprav storitev ni opravljal izven rednega delovnega časa.

Analiz, s katerimi bi dokazala stroškovno upravičenost sklenitve posameznih pogodb, bolnišnica ni izdelala. Zaradi napačno določenih cen v podjemnih pogodbah ter neupravičenega izplačevanja dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v času pripravljenosti na domu je izvajalcem izplačala najmanj 7673 evrov preveč, so še ugotovili na računskem sodišču.

V dodatnih poudarkih iz revizijskih poročil sodišče navaja, da bolnišnice kot glavni razlog za sklepanje podjemnih pogodb navajajo pomanjkanje zdravnikov, kot bistveni vzrok pomanjkanja pa premajhno število razpisanih specializacij za posamezna strokovna področja.

Največji obseg podjemnih pogodb je na področjih anesteziologije, ginekologije in porodništva, pediatrije in interne medicine, v revidiranih bolnišnicah pa so pomemben delež predstavljale tudi pogodbe na področju radiologije.

Revizije so med drugim pokazale, da bi v omenjenih štirih bolnišnicah zdravniki po podjemnih pogodbah opravili takšen obseg dela, da bi bilo za ta obseg v letih 2012 in 2013 mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi z najmanj sedmimi oziroma petimi anesteziologi in petimi oziroma šestimi pediatri.

Sistemske pomanjkljivosti

Bolnišnice so kot pojasnilo na ugotovljene kršitve opozorile, da v primeru doslednega spoštovanja omejitev iz predpisov ne bi mogle zagotoviti neprekinjenega zdravstvenega varstva, s čimer bi ogrozile življenje in zdravje ljudi.

Glede na ugotovitve je računsko sodišče ministrstvu za zdravje posredovalo dopis, v katerem opozarja na sistemske pomanjkljivosti področja, za katerega sodišče meni, da ministrstvo lahko ukrepa v smislu predlogov za spremembe predpisov in oz. z izdajo ustreznih navodil.

Sodišče še opozarja, da se je država kljub nerešenemu problemu pomanjkanja zdravnikov lotila zmanjševanja stroškov pogodbenega dela zgolj z različnimi omejitvami, ki jih je prinesel zlasti zakon o uravnoteženju javnih financ.

Z analizo podatkov vseh 26 slovenskih bolnišnic in izvedeno revizijo v izbranih bolnišnicah je računsko sodišče ugotovilo, da so se v povprečju izplačila na podlagi sklenjenih podjemnih pogodb po uveljavitvi zakona o uravnoteženju javnih financ znižala, sredstva za nadure in dežurstvo pa se niso povečala.

Izdali manj soglasij za delo zdravnikov drugje

Zmanjšalo se je tudi število izdanih soglasij za delo zdravnikov drugje, še vedno pa obstajajo sistemske nejasnosti in nedorečenosti zlasti pri določanju cen storitev, zagotavljanju spoštovanja konkurenčne prepovedi ter dnevnih in tedenskih počitkov, predvsem pa ostaja nerazrešena problematika pomanjkanja zdravnikov, navaja sodišče.

Slovenske bolnišnice sicer za izplačila po podjemnih pogodbah za opravljanje zdravstvenih storitev letno namenijo več kot 10 milijonov evrov. V revidiranih letih 2012 in 2013 je ta strošek znašal 16,5 oziroma 13,5 milijona evrov, kar je predstavljalo več kot en odstotek vseh stroškov za delovanje bolnišnic.

V letih 2012 in 2013 je po podjemnih pogodbah zdravstvene storitve opravljalo 15,7 odstotka oziroma 12 odstotkov vseh zdravnikov, zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih, še navaja sodišče.

STA

---