Samo v SDS konkretni

Med 22 kandidati, o katerih je predsednik Borut Pahor včeraj razpravljal z vodji poslanskih skupin, so tudi štirje predavatelji primorskih fakultet. Predstavniki politike poudarjajo, da se je treba držati strokovnih meril, nekateri pa omenjajo tudi svetovnonazorsko uravnoteženost.

Klemen Jaklič Foto: Arhiv Pn
Klemen Jaklič Foto: Arhiv Pn

LJUBLJANA > Na posvetovanjih za štiri mesta ustavnih sodnikov se večina poslanskih skupin ni opredelila do imen. V ZL in NSi so sicer izbrali kandidate, ki jih podpirajo, a njihovih imen niso še pripravljeni deliti z javnostjo. V strankah vladne koalicije so ugotovili, da vsi prijavljeni ustrezajo kriterijem za ustavne sodnike, v največji parlamentarni stranki SMC pa želijo z usklajevanjem priti do kandidatov, ki bodo imeli najširšo možno politično podporo. Le v SDS so bili konkretni, češ da podpirajo Klemna Jakliča, ki je dobil tudi podporo NSI, in Anžeta Erbežnika.

Slednji je eden izmed štirih kandidatov, ki prihajajo iz primorske akademske sfere. Ob njem so to še Rok Svetlič, filozof in pravnik s koprskega ZRS, Matjaž Nahtigal s koprske Fakultete za management in novogoriške Evropske pravne fakultete, in Rado Bohinc, nekdanji rektor Univerze na Primorskem in aktualni dekan ljubljanske Fakultete za družbene vede. Erbežnik, ki prihaja s Štajerske, je med njimi najmanj znan in hkrati najmlajši, a z 41 leti že izpolnjuje starostni kriterij (najmanj 40 let) za ustavnega sodnika.

“Ukvarjam se z vprašanjem človekovih pravic in kako se reflektirajo v pravnem sistemu. Proučujem vlogo ustavnega sodišča v demokraciji in razmerja med nacionalnim in evropskim pravom. Prav na področju harmonizacije kazenskega in drugega prava bi lahko prinesel dodatno vrednost, saj bodo v prihodnosti prav na tem področju nacionalna ustavna sodišča morala odgovoriti na kup vprašanj,” pojasnjuje Erbežnik, ki že sedem let dela kot pravni svetovalec v odboru evropskega parlamenta za državljanske svoboščine. Na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici je izredni profesor za kazensko pravo, lani pa je bil gostujoči profesor na ameriškem Berkeleyu.

Svoje možnosti za izvolitev na mesto ustavnega sodnika je komentiral tako: “Kriterije strokovnih meril in referenc zagotovo izpolnjujem, drugo vprašanje pa je, koliko bom sprejemljiv za politične stranke.”

Zakon ne predvideva roka za predsednikovo odločitev, a kandidati, ki bodo nato morali dobiti večino glasov vseh poslancev v državnem zboru, naj bi bili znani do marca, ko dosedanjim ustavnim sodnikom poteče mandat.

DES


Najbolj brano