Ona, natančna, in on, nemiren, skupaj v naravi

V Promocijsko kongresnem centru Pr Nanetovh v Matavunu, v galeriji Regijskega parka Škocjanske jame, svoja likovna dela razstavljata Marjan Olenik in Mojca Weber. Predstavljata se zlasti z impresijami iz narave.

Svojo prvo skupno primorsko razstavo si delita Marjan Olenik 
in Mojca Weber. Foto: Bogdan Macarol
Svojo prvo skupno primorsko razstavo si delita Marjan Olenik in Mojca Weber. Foto: Bogdan Macarol

MATAVUN > Primorec Marjan Olenik in Notranjka Mojca Weber sta člana likovne sekcije Kulturnega društva Rak iz Rakeka. Tokrat razstavljena dela so nastala v zadnjem letu in pol, največ na letošnjih društvenih delavnicah. Nekaj je tihožitij in arhitekture, največ pa je motivov iz narave, od živali in rastlin do pokrajine. Ker njuna dela združuje podobna tematika ter soroden izbor tehnik in motivov, sta se odločila, da jih prepleteta.

Prevladujoča tehnika na razstavi v galeriji Pr Nanetovh v Matavunu je akril na platnu, najdemo pa tudi nekaj akvarelov, risbo s tušem ter, zlasti pri Oleniku, kombinacijo vseh teh tehnik.

Na slikah Mojce Weber, ki živi na Uncu, prevladuje temna barvna paleta. Ustvarjalka iz žametno zelenega odtenka, na primer, počasi lušči svetlobo, dokler ne pride do najsvetlejše bele, ki jo uporablja v zmernih količinah, zato vsak svetel poudarek toliko bolj zasije. “Mojčina poteza je izjemno potrpežljiva in natančna, izriše vsako podrobnost, vsak refleks na prosojnih krilih kačjega pastirje ali kapljico rose na cvetu vrtnice,” jo je predstavila njena mentorica, akademska slikarka Nana Homovec. “S svojim kontrastnim načinom slikanja doseže dramatičnost pokrajine ali pa povsem spokojno kompozicijo. In kljub tej potrpežljivosti nikoli ne pozabi na eksperiment - kar je zelo pomembno v kreativnem procesu. Tako je združila sliko kačjega pastirja in preslice v zanimiv diptih, ki kompoziciji dela posebno dinamiko. V tehniki akvarela pa je njena poteza drugačna, lahkotnejša. Nadvse sproščeno tečejo njene črte v risbah s tušem, ki jih vidimo na drugi strani.”

Marjan Olenik, ki poleti živi v Brežcu pri Podgorju, pozimi pa v Lokvi, je javnosti bolj znan kot ljubiteljski fotograf.

Poleg tega kipari v kamnu in glini, tokrat pa se predstavlja kot eksperimentalni slikar. “Zanimivo, kadar smo se pri likovni sekciji srečali z novim načinom slikanja, je Marjan sočasno izumil še tri nove. Njegova roka je nemirna, poteze so živahne, nanosi pa izjemno prosojni, lazurni. Ponekod je njegov akril videti kot akvarel, ker se barve tako lepo razlivajo. Če pa si boste podrobneje ogledali njegovega medveda, boste videli, da je mehkobo kožuha dosegel z eno samo potezo, ki se razlije v belino platna,” opisuje mentorica.

Predstavljeno serijo živali je označil še s dodanim simbolom, mitološko podobo konj, izrisanih s tanko črto, ki delujejo kot prikazni in krasijo spodnji desni rob slik ter izražajo njegovo avtorstvo.

Dela bodo na ogled do konca januarja.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano