Ob službo na ZRS zaradi osnutka poročila

Zaposleni na Znanstveno raziskovalnem središču Univerze na Primorskem, ki jim upravni odbor ni podaljšal pogodb, lahko še upajo, da bo razumna odločitev v zadnjem trenutku rešila njihova delovna mesta. Izguba službe jim grozi zaradi vrste nesporazumov med vodstvom univerze in njeno nepokorno članico, ki se vedno znova, namesto za konstruktivni dialog, odločata za nesmiselni boj za prestiž.

KOPER > “A sploh vedo, kaj delajo,” se sprašujejo zaposleni na ZRS. “Pri nas so ljudje čisto na koncu. To je institucionalni mobing,” dodajajo. Pripravljajo se na to, da se bodo poslovili od enajstih sodelavcev, ki so nič krivi padli v revizijsko računovodski mlin.

Usodni osnutek

“Res je, to je bil le osnutek. V dokončno poročilo je treba vključiti še odzive revidiranca,” je govorice o tem, da je upravni odbor sklepal na podlagi nepopolnega revizijskega poročila, potrdil revizor Vid Plohl. Koliko torej sploh pove revizija?

Dovolj, je prepričan upravni odbor. Vodstvo ZRS, so sklenili, je dajalo netočne in zavajajoče podatke. Potencialne obveznosti ustanove so ogromne. Takoj je treba ustaviti trošenje in pripraviti verodostojni in realistični sanacijski program.

Nič, pa je odgovor konkurenčne revizije, ki jo je naročilo vodstvo ZRS. Revizija rektorata se ukvarja samo z eno računovodsko postavko, so pojasnili. In ugotavlja zgolj likvidnostne težave, na katere vodstvo ZRS opozarja že leta.

Krog odprtih računov

V nasprotju s fakultetami, ki vsak mesec dobivajo dvanajstino dotacije za pedagoški proces, je ZRS v veliki meri odvisen od razvojnih sredstev in ta pri evropskih projektih pridejo v obliki refundacij.

Najprej je torej treba plačati račun, nato financer preveri upravičenost stroška ter vrne denar. In zamiki so vedno daljši: od treh mesecev do enega leta. Transakcijski račun pa vmes presiha.

Stroški za posamezen projekt, ki so že poravnani, a zanje še ni prišla refundacija, tvorijo tako imenovane aktivne časovne razmejitve. Prihodki, ki so že na računu, a še niso porabljeni, pa tvorijo pasivne časovne razmejitve. Ti posebni predalčki so potrebni zato, ker se projekti večinoma ne zaključujejo ob koncu poslovnega leta. In prav po teh predalčkih je brskala revizija.

Na ZRS zagotavljajo, da refundacije, čeprav z zamikom, prihajajo skoraj brez izjem. Da lasten delež pokrivajo s prihodki od državnih virov in s trga ter se ob koncu računi poravnajo. Res je le, da je vmes veliko likvidnostnih zapletov, ki bi jih lahko rešili s premostitvenim posojilom, a rektorat o tem noče slišati.

“Zgolj in samo diskreditacija ustanove. To je edini cilj,” so prepričani na ZRS. V rektoratu pa to ostro zanikajo in zatrjujejo, da imajo pred očmi le dobrobit univerze. A hkrati pritrjujejo tudi strahovom o ukinitvi raziskovalnega središča: “V preteklih dveh letih je bila na kolegiju dekanov in direktorjev UP večkrat obravnavana ideja o preoblikovanju ZRS v fakulteto, saj so se sredstva za raziskovalno dejavnost v državi zmanjšala sorazmerno bolj kot izobraževalna sredstva. Način organizacije ZRS je posledično postal preveč nestabilen. Vodstvo ZRS priporočil ni upoštevalo.”

Računovodske kreacije

Vodstvo univerze pa zagotovilu, da se bodo računi izšli, ne verjame. “Na žalost so likvidnostne težave skupaj z bilančnimi zaradi neustreznega vodenja že prešle v resne finančne težave,” zatrjujejo.

ZRS, menijo, ima hude težave z zagotavljanjem deleža lastnih sredstev pri projektih. Poleg tega za nekatere projekte ni virov, v časovne razmejitve pa se z vsakokratnimi “računovodskimi kreacijami” vpisujejo postavke, ki tja ne sodijo. Med njimi celo terjatve ZRS-ja do samega sebe. “Dejstvo je, da ZRS vsak mesec potrebuje posojilo v višini 75.000,00 evrov za izplačilo plač,” poudarjajo: “Posledica vsega tega je, da je prikaz dejanskega finančnega stanja zamegljen.”

Zanikajo tudi, da bi imel upravni odbor dvojna merila, ko je dovolil dodatne zaposlitve na FAMNIT-u, ki je za letos načrtoval pol milijona izgube. Bistvena razlika je v tem, da bo izgubo “članica lahko pokrila sama s presežki preteklih let in tako izguba ne bo vplivala na poslovanje drugih članic.”

Predsednik upravnega odbora Igor Stubelj še ni odgovoril na vprašanje, ali namerava sklicati novo, izredno sejo upravnega odbora. “Dobro bi bilo, da bi se ponovno pogovorili. Tema je občutljiva in tudi materiali za sejo so bili pripravljeni precej pozno,” razmišlja Vojko Čok, ki v odboru zastopa delodajalce. “Predvsem je pomembno, da se vsi usedejo skupaj in tolerantno ter brez diskvalificiranja drugačnih mnenj najdejo rešitev. Takšno, ki bo dobra tako za univerzo kot za ZRS, ki je ikona Univerze na Primorskem. Možnosti za dialog še niso izčrpane.”

Čakajoč odrešenika

“Vsekakor,” na univerzi odgovarjajo na vprašanje, ali lahko zaposleni še upajo na to, da bodo obdržali svoje službe. “Vztrajali bomo in se borili,” zatrjujejo na ZRS.

Nevtralni opazovalci pa se ne morejo izogniti občutku, da težava ni v računovodskih podrobnostih, temveč v izkrivljenih odnosih na univerzi, kjer bi morale članice sodelovati med seboj, vodstvo pa zanje skrbeti. V prihajajočem tednu naj bi se vpleteni usedli za mizo, skupaj s strokovnjakom, ki je pripravil revizijo. “Prav možno je, da se bodo v zadnjem trenutku zmenili in si pripisali veliko zmago. Ampak tega se ne dela, takšno barantanje se ne spodobi. To je vendar univerza, ne kmečka zadruga,” je povedal poznavalec razmer.

VESNA HUMAR

---