Urška diha za IstraTerro

Družba bi bila boljša, če bi bilo več socialnih podjetnikov. Kdor namreč hoče postati socialni podjetnik, mora med drugim ponuditi delo težje zaposljivi osebi. Doslej edina koprska socialna podjetnica Urška Križman Vižintin je, denimo, v svojem zavodu za trajnostni razvoj in turizem IstraTerra zaposlila vrsto let brezposelno žensko, strokovnjakinjo, brez katere IstraTerra ne bi bila tako uspešna, kot je.

KOPER > To zaenkrat osamljeno koprsko zgodbo sta včeraj predstavila Središče Rotunda in Regionalni razvojni center (RRC). Da bi bilo socialnih podjetnikov več, bo jutri ob 8.30 na sedežu RRC v Ulici 15. maja tudi celodnevni brezplačni posvet z delavnicami Socialno podjetništvo za boljšo družbo. Posvet je namenjen zainteresiranim posameznikom in organizacijam. Delavnico na temo vitkega poslovnega modela za socialna podjetja bo vodil Tomaž Stritar, na vprašanje, ali je marketing v socialnih podjetjih drugačen, bo poskušal odgovoriti Blaž Branc, o tem, kakšen proračun potrebujemo za prodajne aktivnosti socialnega podjetja, pa bo govorila Sonja Peklenik.

Samo pet jih je

Posvet je del evropskega projekta SloHra Socionet, ki se je začel februarja letos in bo potekal do maja 2016 leta ter je rezultat sodelovanja med Središčem Rotunda in RRC. Upati je, da se bo skozenj rodil še kakšen socialni podjetnik. Partnerji projekta iščejo odgovore na temeljne razvojne probleme na čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške. To so naraščanje števila dolgotrajno brezposelnih, nizka dodatna vrednost gospodarstva, ki ne temelji na lokalnih prednostih, staranje prebivalstva in “odliv” mlajše generacije. V teh razmerah so pod največjim pritiskom posamezne najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki so najmanj konkurenčne na trgu dela in so se posledično znašle na robu družbe, ponavlja staro resnico Bojan Mevlja, direktor Središča Rotunda. “Razvoj socialne ekonomije in podjetništva pa je lahko učinkovit odgovor na resna ekonomska in socialna vprašanja, ki se odpirajo v teh regijah,” o rešitvah tovrstnih težav govori Mevlja.

V Sloveniji je registriranih 88 socialnih podjetij, od tega jih v Obalno-kraški regiji samo pet: poleg zgoraj omenjene IstraTerre še Brinjevka, ki je doma v Komnu. Z njo živi vsa vas, le sama občina je ne podpira, opozarja Mevlja. Turistično gastronomski razvojni zavod Matjaž z gostilno sredi Portoroža je prav tako socialno podjetje. Zadruga golf Lipica je še ena v tej druščini, h kateri sodita še Društvo brezposelnih oseb Obalno kraške regije in Turistično razvojni Zavod Vrtnica, dejansko prvo socialno podjetje regije, ki pa ni več polno aktivno. Socialni podjetniki si lahko obetajo tudi evropske pomoči še pred koncem letošnjega leta.

Potrpežljivost na kvadrat

Priporočilo Urške Križman Vižintin vsem podjetnikom pa bi bila predvsem potrpežljivost, ki je poganjala IstraTerro od prve otipljive zamisli, rojene septembra leta 2013, do zadnjega birokratskega koraka, izpeljanega marca letos. “Ustanovitelji zavoda IstraTerra smo prepoznali, da majhni, razpršeni turistični ponudniki potrebujejo nekoga, ki bi jih povezal. Potencial vidimo v ekološkem in etnološkem turizmu ter zgodbah, ki jih ponuja naše podeželje. Ponujamo zgodbe podeželja, doživetja skozi aktivni turizem in strokovne ekskurzije,” delo prvih nekaj mesecev opisuje diplomirana etnologinja. Dobiček, ki ga bo ustvarila, bo vložila naprej v razvoj in ne v lasten žep. Socialni podjetniki podjetja pač ne izčrpavajo, obenem pa se zavedajo, da njihovih izdelkov nihče ne bo kupil samo zato, ker so socialno naravnani. IstraTerra mora tržiti tisto, kar bi ljudje radi kupili.

ALENKA PENJAK

---