Trg Evrope bo zadihal šele, ko tam ne bo več avtomobilov

Trg Evrope načeloma povezuje obe Gorici. Prav zato toliko bolj bodejo v oči korita, ki so jih pred leti postavili, da bi onemogočili promet čezen, in ga še vedno delijo na pol. Občini Nova Gorica in Gorica zdaj iščeta celovito rešitev, da bo trg predvsem pešcem in kolesarjem prijazen. Takrat korita naj ne bi bila več potrebna. Na območju, ki je vse bolj živo, bodo morali urediti še marsikaj - od dotrajanih športnih rekvizitov do prometa čez trg.

NOVA GORICA > Trg Evropa je sicer ena od turističnih točk v Novi Gorici in Gorici, a njegov potencial nikoli ni bil izkoriščen. Zaradi bara v železniški postaji je sicer vse bolj priljubljena točka vsakodnevnega srečevanja meščanov z obeh strani meje, tudi večje prireditve tam gostijo. Pa vendar ... Vecchietov mozaik sredi trga je obdan s koriti za rože in ob njih parkiranimi avtomobili, ki Gorici, ki naj bi ju trg simbolično združeval, pravzaprav ločujejo.

Območje trga naj bi uredili celovito

Pobud, da bi korita, ki jih je Občina Gorica postavila, da bi preprečila promet čez trg, odstranili, je bilo z novogoriške strani že veliko, a so vsa naletela na gluha ušesa. “Da, takšno stanje ni ustrezno. A če bi namesto korit tam bila polna črta, bi se čez trg odvijal promet,” načelnica novogoriškega oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo Aleksandra Torbica meni, da samo odstranitev korit ne bi dosegla namena. Ureditve območja trga so se lotili celovito, dodaja. “Ena od prioritet je ureditev varne peš in kolesarske poti od Erjavčeve ulice do trga vzdolž meje. To mora biti usklajeno na obeh straneh. V okviru tega hočemo doseči, da bi bil trg neprometna površina, in sprejeti ukrepe, da avtomobili ne bodo vozili čez njega. Kakšne rešitve oziroma skupna izhodišča za varno peš in kolesarsko pot uporabiti, pa preverja skupna tehnična ekipa obeh občin. Izhodišča bodo osnova za izvedbeno tehnično dokumentacijo,” pojasnjuje Torbica. Denar bodo skušali pridobiti na evropskem razpisu Horizont 2020.

Rekreativci: poligon je dotrajan in nevaren

Območje pa ni polno ljudi samo zaradi kolodvora in trga, pač pa tudi zaradi rekreativcev, ki uporabljajo rekreacijski poligon na travniku ob železniški postaji. Ti opozarjajo, da je poligon zelo slabo vzdrževan, lesene konstrukcije na vadbenih elementih pa so preperele in že nevarne. Med drugim pa niti javne razsvetljave tam ni. Od občine pričakujejo, da vse bolj priljubljen prostor primerno uredi.

Na občini priznavajo, da vzdrževanje poligona ni urejeno. Rekvizite je pred leti dobila v dar od podjetja Gonzaga, postavljeni pa so na zemljišču, ki je v lasti Slovenskih železnic (SŽ). “Razmerja so z vidika lokacije urejena, ker mestna občina SŽ plačuje letno najemnino v višini 500 evrov, kar ni malo. Opremljanje območja z nadaljnjimi elementi je vezano na sklenjeno pogodbo o najemu zemljišča ter razpoložljivimi sredstvi v okviru proračuna.” odgovarjajo v upravi občine. Vzdrževanje igrišča pa bo predvidoma septembra predala Javnemu zavodu za šport, ki bo prevzel v upravljanje mestna otroška igrišča.

Mnogi opozarjajo tudi, da je treba umiriti promet mimo železniške postaje. Ker je Kolodvorska cesta široka in ravna, ima marsikateri voznik “težko nogo”, prav pred postajo, tamkajšnjim barom in na trgu pa je čez dan kar veliko ljudi. Prometni načrt je sicer pokazal, da na tem območju ni mogoče prepovedati vožnje avtomobilov in tudi tovornjakov, saj ob železnici deluje kar nekaj podjetij. A Torbica se strinja, da je varnost treba zagotoviti in da je to smiselno narediti v okviru čezmejne prometne ureditve: “Rešitve bo treba najti skupaj. V vsakem primeru pa bi bilo bolj smiselno postaviti znake za umiritev hitrosti kot pa grbine. Te so skrajni ukrep in menim, da niso prava rešitev.”

Manjkajoči kolesarski člen

“Želimo si, da bi celoten pas ob meji uredili, da bi imeli neko ponudbo in bi bil del ob Kolodvorski ulici varen,” še dodaja Torbica. Tam načrtujejo kolesarsko pot, ki bi povezovala Solkan in Park Soča, ki ga snujejo v sklopu Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ter predor Pristava, koder teče povezava proti Rožni Dolini in Šempetru. “Če dobimo denar na razpisu, bi tam v prvi fazi uredili vsaj kolesarsko in peš pot, h kateri spada tudi javna razsvetljava,” pojasnjuje.

MITJA MARUSSIG

---