Taborništvo je vzgoja za življenje

Na Krasu in v Brkinih ima taborništvo dolgo tradicijo. Po prvih začetkih v 60. letih prejšnjega stoletja in vmesnih obdobjih mirovanja so danes najbolj aktivni taborniki v Sežani, ki uspešno ustanavljajo nove skupine tudi v sosednjih krajih.

60-letno taborniško delovanje so v knjižnici predstavili (z leve) 
Samo Gec, Petra Grmek, Zmago Barič, Vanja Jelen, Matej 
Volk, Ana Jelušič in Urša Može.

 Foto: Bogdan Macarol
60-letno taborniško delovanje so v knjižnici predstavili (z leve) Samo Gec, Petra Grmek, Zmago Barič, Vanja Jelen, Matej Volk, Ana Jelušič in Urša Može.  Foto: Bogdan Macarol

SEŽANA > “Taborništvo mi je dalo mnogo: naravo bolje poznam in se v njej počutim domače, tu sem stkal tudi mnoga trdna prijateljstva. Neprecenljiva so tudi nova znanja in veščine, kot so organiziranje in vodenje skupine ter delo z različno opremo, kar mi je še kako koristilo tudi drugje, na primer v šoli. Meni so te izkušnje res postale pomembna dodatna vzgoja za življenje,” je svoje tabornike izkušnje strnil Matej Volk, tabornik sežanskega Rodu kraških j'rt.

Na tretjem domoznanskem večeru Kosovelove knjižnice, ki ga je vodila direktorica Magdalena Svetina Terčon, so taborniki predstavili svojo bogato zgodovino na Krasu. Ta se je začela pisati leta 1959 v Divači, kjer je do leta 1980 deloval odred tabornikov Janka Premrla Vojka. Kot prvi na Krasu je vzpodbudil ustanavljanje odredov tudi v večjih krajih v občini, med drugim v Hrpeljah, Komnu, Dutovljah in Sežani.

“Sežanski odred Srečka Kosovela smo ustanovili v letu 1963. V naslednjih 25 letih smo dosegli mnogo: skozi naše vrste je šlo mnogo otrok, največ nas je bilo, ko smo šteli 320 članov. Prišli smo do svojega doma v parku pri šoli in nekatere od naših ekip so bile na tekmovanjih najboljše celo v državnem merilu,” je obudil spomine Zmago Barič, dolgoletni starešina odreda. Z njegovim odhodom za ravnatelja sežanske osnovne šole in kadrovskimi problemi je taborništvo na Sežanskem na začetku 90. let prešlo v “mirovanje”.

Na pobudo Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana so organizacijo v letu 1999 ponovno oživeli in ji dali novo ime - Rod kraških j'rt. “Sedaj nas je okrog 200 in delujemo v 17 vodih, na čelu vsakega je usposobljeni vodnik. Kot naši enoti delujeta od leta 2009 v Komnu Četa ognjenega ruja ter od leta 2011 v Divači Četa črnega bora. Naša želja je ustanoviti četo tudi v Hrpeljah ter vse okrepiti do te mere, da postanejo samostojni rodovi, vsi skupaj pa bi se povezali v Kraško zvezo tabornikov,” je razgrnila vizijo sedanja rodova starešina Petra Grmek.

Sedež imajo v domu, ki so ga leta 2009 ponovno dobili v uporabo, dejavni pa so znotraj lastnih vrst in navzven. Tako med drugim priskočijo na pomoč kot varnostniki na športnih tekmovanjih (nazadnje so to izvedli ob letošnjem malem kraškem maratonu), sodelovali so pri nedavnih pogozdovanjih gozdov, poškodovanih v žledu, dober vtis so naredili tudi z izmenjevalnico oblačil. “Poleg poletnih taborjenj imamo tudi zimovanja, pred leti smo se na Siciliji srečali s skavti iz Messine. Aktivni smo tudi na tekmovanjih in mnogobojih, septembra pa bomo skupaj s taborniki Rodu modri val iz Trsta pri nas organizirali državno orientacijsko tekmovanje,” je povedla Grmekova. Taborniki, ki vsako leto 22. aprila praznujejo dan Zemlje in taborništva, se bodo to soboto (18. aprila) popoldne predstavili tudi v parku ob domu, kjer bodo imeli tekmovanja, ob 18. uri pa bo zaigral njihov hišni bend Kazenski vod.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano