Zdravnik, ki je bil rad Koprčan

Leta 1561 se je v Kopru, tedanjem Iustinopolisu, rodil zdravnik in znanstvenik Santorio de Santori. Zaradi svojih dosežkov je postal zelo znan ne samo v Beneški republiki, ampak tudi širše. Skupaj s prijateljem Galileom Galileiem sta izumila termometer, Santorio je izdelal skalo za merjenje temperature in še druge inštrumente.

Koprčani dobro poznajo Santorievo ulico, saj tam stoji Servitski samostan, nekdaj porodnišnica, v kateri so se rodile generacije Istranov. Ta ulica je ime po koprskemu zdravniku Santoriu Santoriu dobila po drugi svetovni vojni, prej je po tem velikem možu, ki je bil ponosen Koprčan, zaradi česar se je tudi podpisoval Santorio Santorio Iustinopoliano, ime nosila ena od dveh glavnih ulic Kopra, sedaj Kidričeva ulica. Santoria so tako nove oblasti Kopra potisnile v kotiček spomina, z leti pa ga počasi, vendar vztrajno obujajo predvsem v akademskih, društvenih in cerkvenih krogih.

Tako je Istrsko društvo Helio diakon, ki ga vodi Darjo Gregorič iz Dekanov, na dan obletnice Santorieve smrti z memorialom pred zdravnikovim doprsnim kipom, ki krasi pročelje palače Armerija, spomnilo na številne znanstvene in zdravniške zasluge Santoria Santoria.

Gregorič poudarja, da obstajajo trije razlogi, ki Koprčanom nalagajo odgovornost in obvezo, da Santoria vrnemo v ta prostor z vsemi častmi: “Prvi razlog je, da je prav gotovo eden največjih in najpomembnejših medicinskih znanstvenikov evropskega ugleda, rojenih v Kopru, kar je rad poudarjal.” Drugi razlog je njegova akademska zavest in vloga akademizma, ki jo je posebej cenil in se ji posvetil, še dodaja Gregorič. In razmišlja, da se je morda častitljivi profesor padovanske univerze (druge najstarejše univerze na svetu), ob ustanovitvi koprskega znanstvenega društva Accademia Palladiana, ukvarjal z mislijo o ustanovitvi visokošolske ustanove tudi v svojem rodnem mestu, ko je v svoji oporoki posebej določil, da mora kar šestim od desetih študentov iz Kopra finančno podporo nuditi sklad, ki naj ga po njegovi smrti ustanovijo iz njegove zapuščine.

“Zagotovo je bila v njem želja, da bi nekdaj v tem prostoru nastali študijski programi, za katere je osnove in znanja pričel razvijati prav on. Torej bi bilo častno dejanje in znak velikega priznanja Santoriu, kot simbolu ljubezni do Kopra, tudi poimenovanje primorske univerze po njem,“ še izpostavlja predsednik istrskega društva. Spomni na polemike pred nekaj leti, ko so se kresala mnenja, zakaj bi te univerze ne poimenovali po Santoriu. “Predlagamo ime Univerza Justinopolitana Sanctorius Sanctorius, saj je univerza hčerka Kopra,” sklene Gregorič. Opozori še, da bi v Kopru, če bi po Santoriu spet poimenovali eno glavnih ulic, zavel nov veter. Sicer pa več Santorievih medicinskih in znanstvenih izsledkov, podatkov o življenju in delu ter knjigo De medicina medica hranijo v koprski knjižnici. O njem je na memorialu govorila še podpredsednica italijanske skupnosti Santorio Santorio iz Kopra Ondina Diabate Gregorich.

Santorio, sin Furlana iz Spilinberga in matere, ki je bila iz koprske plemiške družine Cordona, je medicino študiral na univerzi v Padovi. Po doktoratu je bil na poljskem dvoru zdravnik poljskega kralja, nato je deloval na Hrvaškem in Madžarskem. Leta 1599 se je vrnil v Benetke in se v celoti posvetil znanstvenemu delu. Bil je član skupine učenjakov, ki ji je pripadal tudi slavni Galileo Galilei, fizik, matematik, astronom in filozof. Med letoma 1511 in 1524 je Santorio predaval teoretično medicino na univerzi v Padovi, nato se je vrnil v Benetke, kjer je živel do smrti. Njegovi biografi pravijo, da je meril fiziološke procese v človeškem telesu. Napisal je vrsto razprav in knjig, njegova največkrat natisnjena knjiga Ars de statica medicina je izšla v 34 latinskih izdajah in 14 prevodih v več evropskih jezikih. S to knjigo je postal slaven znanstvenik po vsej Evropi. Glede na to, da so zdravniki celo 18. stoletje delali po njegovih metodah (še celo danes tako dela dr. Miclavez iz Vidma), je očitno, da je bil koprski zdravnik za tedanje čase pravi inovator odličnih načinov in interpretacij bolezenskih, telesnih in duševnih stanj. Bil je začetnik eksperimentalne metodike, medicini je odprl novo poglavje.

Čeprav je v Kopru malo živel, ga je imel zelo rad. V spomin nanj so zato ob spominski maši zapeli isti koprski zvonovi, ki jih je poslušal kot otrok.

LEA KALC FURLANIČ

---