Lani fotografija, letos hrana

Slovensko kulturno društvo Bazovica, ki je ob Skupnosti Italijanov na Reki najstarejše organizirano manjšinsko društvo na Kvarnerju, je tudi ob letošnjem tradicionalnem srečanju narodnih manjšin mesta Reka, ki vsako leto potekajo pod naslovom Bogastvo v različnostih, ponudila zanimiv, tokrat skupni kulinarični projekt.

Na območju mestne občine Reka je registriranih kar 17 narodnih manjšin. Med njimi sta omenjeni italijanska v društvu Fratelanza, ustanovljena leta 1946, in slovenska v SKD Bazovica, ustanovljena leto pozneje, daleč najstarejši organizirani manjšinski skupnosti. Pozneje, že v času skupne jugoslovanske države, predvsem pa po osamosvojitvi Hrvaške, so se tudi pripadniki drugih manjšin začeli organizirati. Mesto Reka na čelu z županom Vojkom Obersnelom in njegovimi sodelavci je ves čas zelo naklonjeno delovanju manjšin.

Ena od oblik takšne naklonjenosti in pozornosti do pripadnikov manjšin so vsakoletna srečanje, ki v organizaciji mestne uprave potekajo pod imenom Bogastvo v različnosti.

“Za vsebino vsakoletnih srečanj pripadnikov manjšin skrbi predvsem kulturni program, s katerim se manjšine predstavijo občinstvu. Običajno so to glasbeni, pevski, igralski in folklorni nastopi. Mi pa smo že lani ponudili skupni projekt in povabili manjšine na fotografsko predstavitev svojega delovanja. Ta akcija je bila uspešna, zato smo letos v okviru skupne prireditve predlagali prikaz tradicionalnih jedi manjšin,” pravi Vitomir Vitaz, eden od stebrov Bazovice, zelo aktiven v kulturnem delovanju društva.

Pobuda Bazovice je očitno padla na plodna tla, saj so se odzvali pripadniki Češke besede, Demokratične skupnosti Madžarov, Poljsko kulturno združenje “Fryderyk Chopin”, Skupnost mladih Romov, Društvo Rusinov in Ukrajincev “Kaljina”, Srbsko kulturno društvo “Prosvejeta” in Skupnost Italijanov.

Kot še pravi Vitaz, so projekt sofinancirali tudi mesto Reka, Primorsko goranska županija, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, sorodni hrvaški urad ter sveta slovenske narodne manjšine mesta Reka in županije. SKD Bazovica je prevzela redakcijo in izdajo posebne publikacije, v kateri so na zelo zanimiv in privlačen način predstavljene značilne jedi posameznih narodnih skupnosti, obogatene z barvnimi fotografijami jedi in recepti.

Glede na pisanost jezikov, ki jih govorijo pripadniki sodelujočih manjšin, je celotno besedilo publikacije napisano v hrvaščini, ki je povezovalni jezik pripadnikov manjšin. “Z lansko pobudo o fotografski razstavi, na kateri so se predstavile manjšine, smo začeli. Letos smo se domislili kulinarike. O tem, kaj bo prihodnje leto, pa kot nosilci tega skupnega projekta še razmišljamo. S tovrstnimi akcijami želimo obenem povezati manjšine,” pravi Vitaz.

Predstavitev publikacije in tudi pokušina desertov vseh sodelujočih pa je potekala na dobro obiskani prireditvi v dvorani Hrvaškega kulturnega doma na Sušaku ob prisotnosti reškega župana Obersnela in visokih predstavnikov županije. “Sladice so bile očitno tako dobre, da so jih udeleženci snedli, preden nam je uspelo predstaviti publikacijo,” se je še pošalil Vito Vitaz.

Iz Bazovice sta projekt koordinirali Eva Ciglerin Jasmina Dlačić, tajnica in podpredsednica društva. Jasmina je skupaj z mamo Zarjo tudi pripravila slovensko kosilo.

“Želeli smo, da pri pripravi tradicionalnih jedi posameznih narodnih skupnosti sodelujeta dve generaciji in da bi se to znanje tako preneslo tudi na mlajše generacije. Pri nas sta pripravili slovensko kosilo Jasmina in njena mama Zarja Dlačić, z dekliškim priimkom Vodopivec, po rodu doma iz Sela v Vipavski dolini,” pojasnjuje način dela Eva Cigler in dodaja, da si je ta projekt zamislila Petra Aničić, ki je bila že lani nosilka skupne fotografske razstave. Ker pa je odšla na delovno mesto zunaj Reke, je njeno delo nadaljevala Ciglerjeva.

K izvedbi projekta je veliko pripomogel fotograf Iztok Žorž, tudi mentor foto krožka Bazovice, ki je prispeval fotografije za publikacijo. “Vsi sodelujoči so dobili bone za nabavo potrebne hrane, in ko so jo pripravili, sva hodila z gospodom Žoržem od skupine do skupine. Jedi in njihove avtorje je ovekovečil za publikacijo, ki jo je oblikovala Tea Tadej,” potek od zamisli do realizacije pojasnjuje Ciglerjeva.

K uvodni besedi zgibanke, na kateri so predstavljeni najpomembnejši podatki o brošuri, so povabili dr. Diano Stolac. “Jezik hrane je univerzalni jezik, ki zbližuje ljudi in prenaša dobre vibracije,” piše. “Reka kot multikulturna sredina in njena kulinarika po eni strani kaže na bližino sosednjih kultur, po drugi strani pa na kulture, ki so prišle iz oddaljenejših krajev in s seboj prinesle svoje okuse.”

V zelo privlačni publikaciji so ob fotografijah jedi natančno opisani tudi recepti za pripravo, zato bi jo lahko imenovali kar mali kuharski priročnik.

In kaj sta slovenskega pripravili mama in hči Dlačić? Tako kot ostala je bilo tudi njuno slovensko kosilo sestavljeno iz predjedi, glavne jedi, peciva in sadja. Predjed je bila loška medla, prosena kaša s kislo smetano. Glavna jed z imenom kuhna je bila sestavljena iz ječmena, krompirja, mladega fižola, korenčkov, paradižnikov in tudi suhega pršuta. Na koncu je na vrsto seveda prišla tradicionalna potica, verjetno najprepoznavnejša slovenska sladica. Vse tri jedi so predstavljene v barvah, poleg slik pa so zapisani tudi recepti in način priprave jedi.

TOMO ŠAJN

---