“Že naraščajoča luža nas prestraši”

Če so prebivalci Planine doslej ob poplavljenem polju, ki je vsakoleten običajen naravni pojav, mirno spali, po februarski izkušnji ni več tako. Nove poplave, ki pa jih tokrat ne bodo ogrozile, bolj kot kadarkoli prej učinkujejo psihološko.

Najnižje ležečim hišam v Planini, ki so imele ob februarskih poplavah zalite kleti in pritličja, se glede na napovedi voda ne bo kritično približala;  narasla bo za približno  40 centimetrov, hiše pa bi dosegla, če bi narasla za dva do tri metre. Foto: Veronika Rupnik Ženko
Najnižje ležečim hišam v Planini, ki so imele ob februarskih poplavah zalite kleti in pritličja, se glede na napovedi voda ne bo kritično približala; narasla bo za približno 40 centimetrov, hiše pa bi dosegla, če bi narasla za dva do tri metre. Foto: Veronika Rupnik Ženko

PLANINA > “Vsako leto poplavlja, pa se doslej za to nismo kaj dosti zmenili. Po tem, kar smo doživeli februarja, pa te prestraši že skoraj vsaka luža, ki začne naraščati. Strah je stalno prisoten, tudi razmišljanje, kaj bo, če bo …,“ priznava Ester Ržen. Z družino še vedno živi v stanovanju, ki jim ga je v brezplačno uporabo predala postojnska občina, saj jih z doma pregnala poplava. Njihova družina je bila ena najbolj prizadetih. Zdaj upa, da se jim bo pred zimo le uspelo preseliti. “Stroški sanacije so bili zelo veliki. Kot bi delali na novo ... Če ne bi bilo toliko pomoči prostovoljcev in prijateljev, ne bi zmogli,” je hvaležna.

“Nismo se še pobrali”

Tudi Brigita Poljšak, ki ji je voda februarja zalila hišo do medetaže, v stanovanje pa k sreči ni vdrla, stalno spremlja napovedi, preverila je celo luno. “Upam, da se ne bo ponovilo in da je februarja svoje že naredil žled,” se je nadejala včeraj, ko je bila voda 50 metrov pod njihovo hišo. Sicer pa tudi sama priznava: “Nismo se še niso povsem pobrali.” Pa čeprav so bili eni redkih, ki so imeli hišo zavarovano proti poplavam. “Stene se še vedno sušijo, zato še nismo pobelili.

Tudi čoln Zdenke in Janeza Kanonija je še vedno na suhem. “Glede na izkušnje ne pričakujemo hujšega,” nam je dejala Kanonijeva, medtem ko je bil njen mož, jamar in dober poznavalec delovanja Planinskega polja, včeraj že raziskovalno na terenu. Kanonijeva sta ob preselitvi iz Ljubljane v Malne pri Planini poplave vzela v zakup. Cena za mir, ki sta ga tukaj našla, je pač občasna odrezanost in uporaba čolna, hiša pa je toliko dvignjena, da je tudi letošnja najvišja voda dosegla le dvorišče. Je pa res, ugotavlja Kanonijeva, da so poplave v zadnjem obdobju vse pogostejše.

Odločilno pametno načrtovanje rabe prostora

Mag. Florjana Ulaga, hidrologinja z agencije za okolje in članica komisije za hidrogeografijo pri Zvezi geografov Slovenije, sicer doma prav iz Planine, je za PN včeraj pojasnila, da bo voda na Planinskem polju zaradi stekanja iz zaledja in podzemne kraške dinamike v prihodnjih dneh sicer še naraščala.

Ne pričakujemo pa tako obilnih padavin, da bi se voda dvignila tako kot v februarju,“ je pomirila. V zvezi s najnujnejšimi protipoplavnimi ukrepi, ki jih načrtuje vlada, pa Ulagova dodala, da bodo veljali predvsem za hudourniške režime in ne za kraška polja. “Že sam termin poplavljanje kraških polj je vprašljiv. Bolj ustrezen je ojezerjene površine. Kraška polja so bila ob jesenskem in pomladnem deževju vedno zalita, zato je tukaj bistvenega pomena pametno načrtovanje rabe prostora v bodoče in ne toliko protipoplavni ukrepi,” še opozarja hidrologinja.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano