O treh jubilejih Knjižnice Makse Samsa

Knjižnica Makse Samsa obeležuje v letošnjem letu tri pomembne jubileje. Mineva 150 let od ustanovitve bistriške narodne čitalnice, 110 od rojstva pesnice Makse Samsa, katere ime nosi knjižnica, in 50 let, odkar je postala knjižnica samostojna kulturna ustanova. Domači ljubiteljski slikarji so zato na likovni način počastili vse tri jubileje.

ILIRSKA BISTRICA > Likovno društvo Franceta Pavlovca je svojo letošnjo slikarsko kolonijo v idiličnem okolju pod Podtaborsko steno posvetilo vsem trem jubilejem. Ali se da in kako se da upodobiti na platno takšne okrogle obletnice? Odgovor je dalo 17 slikarjev bistriškega in sorodnega društva iz Postojne s postavitvijo razstave približno 20 del, posvečenih vsem trem jubilejem.

“ Tema letošnje kolonije je bila zahtevna, zato smo se prej dobro pripravili in se oborožili s potrebno literaturo in drugimi viri ter začeli ustvarjati,” je na zelo dobro obiskanem odprtju razstave v pritličju Knjižnice Makse Samsa dejala slikarka in ena od vodij kolonije Zdenka Vinšek. Slikarji so postavili na ogled dela srednjega in manjšega formata, narejena v različnih tehnikah.

Največ del je v akrilni tehniki, nekaj je olj na platnu in akvarelov, ena slika pa v tehniki žganega lesa. Pestrosti slikarskih tehnik gre ob bok tudi pestrost vsebin, ki jih je umetnostna zgodovinarka Polona Škodič na predstavitvi razstave razdelila v tri skupine. Najprej gre omeniti svojevrstna tihožitja s knjigo, kar ustreza tematiki kolonije.

Del slik je posvečenih pesnici Maksi Samsa, bodisi z upodobitvijo njene rojstne hiše ob reki Reki pod vasjo Dolnji Zemon bodisi s poskusi upodobitve njenega portreta. Na eni sliki je Samsova upodobljena s Srečkom Kosovelom, njenim vrstnikom in pesniškim vzornikom. Zanimiv je tudi portret Matije Ličana, enega od ustanoviteljev čitalnice. Tretji sklop slik pa je posvečen knjižnici z upodobitvijo sedanje stavbe na 'placu' ali pa nekaterih drugih zgradb po mestu, kjer je delovala.

Uvod v odprtje razstave sta prispevali direktorica knjižnice Damjana Hrabar in bibliotekarka Katarina Škrab. Hrabarjeva je podala zelo zanimivo kronologijo nenehnih selitev knjižnice od nastanka čitalnice davnega leta 1864 do sedanje lokacije na Titovem trgu, kjer domuje od leta 1982. Katarina Škrab pa je predstavila življenjepis učiteljice in pesnice Makse Samsa, ki je svojo življenjsko pot sklenila marca 1971 v strugi “Vj'lke uode” ob svoji domačiji.

Odmevno odprtje razstave, ki se ga je udeležila večina slikarjev, je s svojim nastopom popestril kantavtor Tone Škrlj. Razstava bo na ogled do 6. novembra, osrednja proslava visokih jubilejev pa bo v soboto, 29. novembra, v Domu na Vidmu. TOMO ŠAJN

---