Pregrade bi umirile visoke vode

Ob zadnjem neurju se je v strmih pobočjih Baške grape ponovno pokazalo, kako pomembno vlogo imajo za zmanjševanje hudourniških poplav zajetja malih hidroelektrarn. Zadržala so ogromne količine materiala, ki bi sicer še huje rušil vzdolž podivjanih vodotokov. Ker je zajetij oziroma zadrževalnikov malo, in ker je bila ujma prehuda, je škoda velika.

Nanesen mulj je poškodoval malo HE v lasti Soških elektrarn v Klavžah Foto: Neva Blazetič
Nanesen mulj je poškodoval malo HE v lasti Soških elektrarn v Klavžah Foto: Neva Blazetič

BAŠKA GRAPA > Vsaj delno je, poleg ostalih elektrarn z zajetji, hudourniški poplavni val ublažila HE Zarakovec v lasti Staneta Ortarja, ki je objekt na Bači gradil ob strokovni pomoči konstruktorja Danila Magajne.

V jezero tik nad zajetjem je s hriba zgrmel murasti tok s polomljenim drevjem, poleg tega je nosilo še material po reki. Zajetje je popolnoma zasulo, postalo je struga. “Če se ta material tu ne bi zaustavil, bi bil poplavni val navzdol proti Koritnici in Grahovemu ob Bači še hujši. Zdaj material postopoma spuščamo naprej, ker nikogar ne ogroža,” pravi Ortar. Zajetje je bilo ob neurju meter pod vodo, kljub temu je elektrarna nemoteno delovala. “Tudi zato, ker imamo stroj, ki sproti drobi les in omogoča pretok,” ocenjuje Ortar.

Danilo Magajne stalno poudarja, da je gradnja zadrževalnikov, tudi v obliki zajetij malih HE, nujna za ublažitev posledic v primeru naraslih voda. “Material bi ostal višje v hribih, ne bi rušil vsega pred seboj na poti v dolino. Iz zajetij bi ga nato kontrolirano odstranili.” Izpostavlja rešitve z zajezitvami na Beli v Breginjskem kotu še iz časa Italije. Opravljajo svojo nalogo in so tudi očesu prijetne.

Skupaj s številnimi somišljeniki meni, da je nesprejemljivo, da država ne najde ustreznih rešitev in denarja za naravi prijazno urejanje vodotokov, s čimer bi varovali življenja ljudi in njihovo premoženje ter hkrati omogočili pridobivanje sonaravne hidroenergije.

Zajetje v Rutu varovalo Koritnico

Pomembno varovalno nalogo je opravila tudi HE na Koritnici pod vasjo Rut v lasti Nika Mavra.“Nad zajetjem se je utrgal plaz, ki je s seboj prinesel polomljene bukve, ki so nižje reko zajezile in nato povzročile še večji udarni val. Ogromno materiala z drevjem se je zaustavilo na našem zajetju. Bila je strašna sila, ki je železje lomila. Toda škoda na zajetju je gotovo manjša, kot bi nastala, če bi ves ta material drvel po Koritnici navzdol,” je prepričan Maver. V zajetju se je zaustavilo več tisoč kubikov materiala.

Po Brizni grapi med Grahovim ob Bači in Koritnico pa je prineslo toliko materiala, da zajetje na tamkajšnji elektrarni ni moglo zaustaviti njegove sile. Strojnico v lasti Erika Brišarja je kar pometlo v Bačo.

Po novem ni lokacij za male HE

V Baški grapi so zasebniki in Soške elektrarne v preteklosti zgradili 16 elektrarn. Pet jih je v Kneški grapi, v Rutu sta dve. Pri obeh na Grahovem ob Bači, ki sta v lasti Brišarja, je odneslo strojnici. Dve sta pri Hudajužni, dve v Podbrdu, po ena pa v Zarakovcu, v Klompah in v Klavžah. Po prejšnjem prostorskem načrtu bi bilo možno graditi še eno v Kneških Ravnah, eno v Zarakovcu, že zgrajena v Hudajužni pa čaka na začetek obratovanja.

Že ob sprejemu novega tolminskega prostorskega načrta pred dvema letoma je bilo znano, da novih lokacij v njem ne bo. Vodarji in naravovarstveniki zahtevajo presojo vplivov zdajšnjih elektrarn na okolje. To pa bi terjalo veliko denarja in časa, na kar prostorski načrt ni mogel čakati. Odpira se tudi dilema, kdo naj presojo plača, glede na to, da je interes za gradnjo predvsem pri zasebnih vlagateljih. Država lokacij ne določi, tako kot je praksa v urejenih državah.

Poškodovalo tudi malo HE Soških elektrarn

Štiri male HE so v lasti Soških elektrarn. To so Podmelec v Klavžah, Bača v Podbrdu in dve v Kneških Ravnah. Upajo in pripravljajo se še na gradnjo Male HE Kneža. Mulj je poškodoval strojnico v Klavžah, kjer škodo ocenjujejo na okoli 100.000 evrov. Njihove druge elektrarne obratujejo. V Soških elektrarnah načelno menijo, da so zadrževalniki primerna rešitev pred poplavami hudourniške narave, ko v kratkem času pade na zemljo izjemna količina vode. “Bistveno je, da se jih redno čisti. Dobra rešitev je zaporedje zadrževalnikov. Nekatere metode preprečevanja poplav, kot so pogozdovanje za zadrževanje dodatnih količin vode, izdelava terasastih pobočij za upočasnjevanje toka vode in kanalov za preusmeritev toka ter gradnja nasipov, so v uporabi že od antičnih časov,” pravijo v Soških elektrarnah.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano