Koper ve, kaj bi s Socerbom

Če bodo pogovori krenili v pravo smer, bi lahko grad Socerb, ki je uvrščen na seznam spomenikov državnega pomena, v prihodnje pristal pod okriljem koprske občine.

SOCERB >Da ima država vse manj denarja za obnovo in upravljanje nekaterih svojih spomenikov, je znano. Da prav zaradi tega kulturna dediščina ponekod žalostno propada, pa je, seveda, skrb vzbujajoče. Torej ni presenetljivo, da se želi država odkrižati kakšnega objekta in zanj išče nove skrbnike.

Tako so se, denimo, odločili tudi v primeru gradu Rihenberk, ki ga je novogoriška občina od države dobila lani poleti. Ta je za zdaj še zaprt, saj je potreben obnove, a v Novi Gorici že snujejo projekte, s katerimi bi se lahko prijavili na več razpisov in bi ta biser ponovno oživili.

Na območju Mestne občine Koper sta na seznamu kulturnih spomenikov državnega pomena le dva objekta: servitski samostan v Kopru (bivša porodnišnica) in grad Socerb. Samostan je država pred časom prenesla v upravljanje Univerzi na Primorskem.

Grad je treba vpeti v turistično ponudbo

Tudi srednjeveški grad Socerb bi kazalo bolj smiselno vključiti v turistično ponudbo zaledja. “Grad, Sveta jama, Osp in Kraški rob skupaj s številnimi kolesarskimi in pohodnimi tematskimi potmi ter spremljajočo gostinsko ponudbo predstavljajo pomembno zaokroženo turistično celoto, zato je nujen njihov nadaljnji razvoj,” meni vodja koprske turistične organizacije Tamara Kozlovič.

K učinkovitejšemu sodelovanju bi bilo treba pritegniti tudi tamkajšnjega najemnika restavracije Milana Graja ter zgodbo zaokrožiti še z ureditvijo okolice in vključitvijo posebnosti v bližnji Sveti jami z edino podzemno cerkvijo v Sloveniji. To je torej skupek razmišljanj, ki so vrh koprske občinske uprave privedla do pobude za prenos upravljanja gradu Socerb z države na občino.

Prav o tem je v začetku meseca tekla beseda na ministrstvu za kulturo in direktoratu za kulturno dediščino. “V sodelovanju s predstavniki koprske občine preučujemo možnost, da se še enkrat z obeh strani preverijo vse okoliščine, ki bi lahko privedle do obnove in oživitve gradu Socerb,” potrjujejo v službi za odnose z javnostmi ministrstva za kulturo.

Dodajajo sicer, da so se pogovori o njegovi oživitvi šele začeli, zato je prezgodaj govoriti o prenosih lastnine. Ni še jasno, kdo bo ustvaril boljše možnosti za oživitev tega kulturnega spomenika državnega pomena, zato tudi ni znano, ali bo država na občino prenesla grad ali občina na državo zemljišče, ki je nujno potrebno za obnovo.

V Kopru morajo prepričati državo

Nujno je torej določiti razmerja, ker so zemljišča deloma v državni lasti, deloma pa v lasti občine. Dva lastnika na tako ozkem območju se ne moreta vselej uskladiti. Za zdaj so se uspeli dogovoriti, da bo občina svojo vizijo oživitve posredovala ministrstvu v obliki programske naloge. V dokumentaciji bodo morali navesti, kakšne priložnosti in izzive zanje predstavlja kulturni spomenik, namen, cilje in osnovna načela projekta oživitve.

Čeprav Grad Socerb ni protokolarni objekt države, je ta izjemna razgledna točka s priznano slow food restavracijo gostila številne obiskovalce iz visokih krogov. Na Socerb prihajajo ljudje z vseh vetrov, svoje goste so velikokrat pripeljali najvišji slovenski državniki, denimo, Milan Kučan, pokojni Janez Drnovšek ... Pari iz vse Slovenije na Socerbu radi dahnejo usodni da, za bankete ga najemajo najbolj ugledna podjetja. V razgledu na Tržaški zaliv in okušanju kulinaričnih dobrot kuharskega mojstra Milana Graja pa je poleti leta 2006 užival tudi monaški knez Albert II.

“Pričakujemo tudi analizo adutov, šibkosti, ugodnosti in nevarnosti tre predstavitev načrtovanih vsebin in dejavnosti. Zanima nas še, kdo bi s spomenikom upravljal, časovni načrt po posameznih fazah z aktivnostmi in poslovni model, financiranje s predvidenimi viri ter ekonomika projekta,” naštevajo v ministrstvu.

V koprski občini med drugim napovedujejo, da imajo v načrtu dodatno promocijo in razvoj novih vsebin, s katerimi bi poskrbeli za ohranjanje bogate naravne in kulturne dediščine. “Gre za območje, ki se nahaja na ozemlju koprske občine in kot tako predstavlja pomemben del mozaika naše turistične ponudbe. Menimo, da bi občina zanj lažje in učinkoviteje skrbela,” je prepričana Tamara Kozlovič.

NATAŠA HLAJ

---