“Islamska država je eksplodirala v obraz tistim, ki so omogočili njeno rojstvo”

Kakšna je Islamska država, ali se je moramo bati in zakaj se ji pridružujejo tudi Evropejci, smo prek spleta povprašali politologa in zgodovinarja dr. Vlada Azinovića, univerzitetnega profesorja v Sarajevu in glavnega urednika časopisa Demokracija i sigurnost u Jugoistočnoj Evropi (Demokracija in varnost v Jugovzhodni Evropi). Med njegovimi knjigami sta tudi Uvod v študij terorizma in Al Kaida v Bosni in Hercegovini: mit ali resnična grožnja.

> Kdaj je bil terorizem močnejši - 11. septembra 2001 ali danes?

“Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, bi potrebovali zanesljivo metriko, pravzaprav vpogled v statistiko izvršenih terorističnih napadov, ubitih in ranjenih, potrebovali bi podatke o krajih in načinih teh napadov kakor tudi o njihovih izvršiteljih. Če vsega tega nimamo, se lahko opremo le na lastno dojemanje in vtise, kar pa ni najzanesljivejša metoda. A vseeno lahko rečemo, da današnje vzdušje, ki ga soustvarja del medijev in političnih elit, spominja na tisto po napadu na New York in Washington leta 2001. Čeprav vojna v Siriji traja že tri leta in pol in je vzela že več stotisoč življenj, se je svetovna javnost odločno odzvala na strahote tega spopada, šele potem ko so pripadniki Islamske države začeli pred kamerami ritualno obglavljati ameriške in britanske talce. Nenadoma se nam vsiljuje vtis, da je Islamska država pred vrati Evrope in ZDA in da samo nujna mednarodna intervencija nove 'koalicije voljnih' lahko prepreči, da bi se tudi naše glave odkotalile za glavami pobitih Američanov in Britancev.”

> Kako nevarna grožnja je Islamska država?

“Če govorimo o vojaški grožnji, mislim, da objektivno ni velika in da je širjenje Islamske države v Iraku in Siriji bolj rezultat kaotičnega stanja v teh deželah ter pomanjkanja kredibilne in organizirane vojne sile, ki bi se ji mogla upreti. Videli smo, kako so mesta in vasi letos v roke Islamske države padli pogosto, ne da bi bil izstreljen en sam metek, saj je prebivalstvo v strahu bežalo, zapuščeno ozemlje pa je zasedla Islamska država. Mislim, da je bistveno nevarnejša ideološka matrica, na kateri deluje Islamska država. Po svetu je veliko ljudi, ki čutijo, da so ponižani, brez pravic, odrinjeni na rob, izključeni. Verjamejo, da je prav njihova manjšinska verska identiteta glavni vzrok za to bodisi resnično bodisi namišljeno trpljenje. V Islamski državi utegnejo prepoznati silo, ki se bori za popravo krivic in vzpostavitev pravične družbe, silo, ki jo upravljajo strogo sledeč božjim naukom. Takšen omejen pogled nase in na svet lahko pripelje k dodatni ideološki radikalizaciji in zlasti pri mladih k prepričanju, da je uporaba sile in terorja za vzpostavitev pravične družbe ne samo upravičena, marveč nam jo narekuje sam bog.”

> V Islamski državi je več frakcij - kakšne so sorodnosti in razlike med njimi?

“Islamska država je koalicija več vojaških frakcij, ki so se med sirsko vojno borile zoper režim Bašara al-Asada. Sčasoma so se preoblikovale. Nekatere so razpadle ali se zlile z večjimi formacijami, frakcija, ki je iz tega procesa notranje konsolidacije izšla najmočnejša, pa je - Islamska država. Njene korenine segajo v skupino Al Kaida v Iraku, ki jo je vodil Abu Musab al-Zarkavi. Ubili so ga med letalskim napadom ameriških sil leta 2006. Ta skupina je obenem izvajala brutalno nasilje nad drugače mislečimi in se zapletla v spopad s poveljstvom Al Kaide, ki je Zarkavija večkrat pozvalo, naj se vzdrži zverinskih dejanj. A ta so nehala šele po njegovi smrti. Islamska država nadaljuje, kjer je ostal Zarkavi, in se uči iz njegovih napak.”

> Na naši nacionalni televiziji so v jutranjih poročilih, namenjenih otrokom, dejali, da so Amerika in nekatere evropske države Islamsko državo napadle, ker “se trudijo zaustaviti njeno nasilje” . Soglašate? Ali pa je ta izjava ideloška, saj so tu na delu morebiti tudi drugi interesi?

“Mislim, da je k rojstvu Islamske države pripomoglo veliko 'babic' in da so za njen vznik odgovorne tudi nekatere države, ki zdaj vstopajo v koalicijo zoper njo. Ključni mednarodni faktorji niso hoteli odločno intervenirati v zgodnji, pa niti v poznejših fazah spopada v Siriji. Namesto tega jim je uspelo, podobno kakor svojčas pri vojni v BiH, izolirati spopad na določen prostor in čakati, da se notranje frakcije v Siriji medsebojno borijo in se tako izmučijo. Na notranjo dinamiko državljanske vojne so poskušali - spet podobno kakor v BiH - vplivati tudi z vrivanjem posameznikov in skupin - tujih prostovoljcev, prek katerih so skušali usmerjati razmere v tem spopadu. Ena od teh skupin se je na koncu vsilila kot najrelevantnejša. Okrog sebe ji je uspelo zbrati koalicijo bolj ali manj sorodnih skupin, se vojaško reorganizirati, ideološko profilirati in obvladati zaloge orožja, denarja in nafte. Islamska država se je tako preobrazila v frankensteinovski stvor in eksplodirala v obraz prav tistim, ki so, pa četudi morda nehote, omogočili njeno rojstvo.”

> Je naziv “islamski skrajnež” posrečen? Koliko imajo teroristi dejansko opraviti z islamom?

“Zelo pogosto podležemo predsodkom in stereotipnemu, če hočete tudi islamofobičnemu etiketiranju ljudi, skupin in procesov, ki pa jih pravzaprav niti ne razumemo prav dobro. Najprej moramo poznati razliko med islamom kot religijo in islamizmom oziroma političnim islamom kot ideološkim modelom, ki se trudi vzpostaviti določen družbeni in politični sistem. Znotraj tega gibanja je ogromno različnih skupin, ki vidijo različne poti do tega cilja. Manjši delež skupin je pripravljen zagovarjati nasilje. Nekatere med njimi segajo po terorizmu, kot opravičilo za nasilje pa uporabljajo svoje povečini omejeno tolmačenje religije, ki ji pripadajo. Takim skupinam in posameznikom religija služi izključno kot opravičilo za nasilje zoper drugače misleče.”

> Je mogoče odgovoriti na vprašanje, kakšen je povprečen pripadnik Islamske države? Kako razmišlja, v kaj veruje, kaj počne, kaj je pripravljen storiti ...?

“Na primerih posameznikov iz BiH, ki so odhajali v Sirijo, sem skušal prepoznati določene skupne lastnosti. Pri nas so to skoraj brez izjeme ljudje z zelo skromno izobrazbo, omejenim znanjem in sposobnostmi, pogosto z družbenega, ekonomskega in celo geografskega roba - k hišam, v katerih so se mnogi med njimi rodili in odrasli, ne pelje niti kolovoz. Mnogi med njimi so si že zgodaj prislužili kriminalne kartoteke, v katerih so zabeležene sodbe zaradi terorizma, ilegalnega trgovanja z orožjem in eksplozivom, razbojništva, tihotapljenja ljudi, družinskega nasilja, večjih ropov. V kontingentu prostovoljcev iz BiH je zelo opazna tudi udeležba bosanskohercegovske diaspore kakor tudi prisotnost konvertitov, ki so iz krščanstva ali ateizma prestopili v islam. Predpostavljam, da se jih gre največ med njimi v deželo, ki je ne znajo niti pokazati na zemljevidu, boriti v iskreni veri, da gredo tja izpolnit svojo versko dolžnost. Obenem sem prepričan, da je zelo pomembna socialno-ekonomska motivacija, zlasti pri tistih, ki tja odhajajo z družinami in ki se vseljujejo v hiše izgnanih Sircev. V komaj nekaj tednih v Siriji lahko uresničijo vse, za kar bi v BiH potrebovali več let - dobijo lastni dom, kjer jim ni treba živeti v družinski skupnosti z nekaj generacijami svojih sorodnikov, kakor bi morali, če bi ostali v BiH. Mladim v poznih najstniških letih pa je odhod v Sirijo priložnost, da se potrdijo in se pred sabo izkažejo kot možakarji, da poiščejo smisel in svoje mesto v življenju. Zanje je to pustolovščina in neka vrste adrenalinski park.”

> V kateri - oziroma v katerih - frakcijah se borijo?

“Po nekaterih ocenah se v Siriji in Iraku bori približno 12.000 tujih prostovoljcev iz skoraj 80 držav sveta. Nemogoče je zanesljivo trditi, kdo se bori v kateri frakciji. Gotovo pa je, da se prostovoljci iz regije držijo skupaj in da se prišleki iz BiH, Srbije, Črne gore, Makedonije in s Kosova pogosto borijo v istih oboroženih formacijah. V teh skupinah so kakor po pravilu tudi Čečeni. A takoj ko pridejo na bojišče, se ti ljudje nič več ne čutijo za državljane držav, iz katerih prihajajo, oziroma za pripadnike svojih narodov. Sebe imajo za brate v veri, ki se borijo za osvojitev vzvišenega cilja - ponovne vzpostavitve islamskega kalifata.”

> Kdo in kako jih rekrutirajo?

“Koliko vem, ni ene same univerzalne oblike radikalizacije in rekrutiranja. Poleg že tradicionalnih, potujočih ali stacionarnih agitatorjev je vse bolj na delu radikaliziranje prek interneta oziroma družbenih omrežij. V tej sferi obstaja velik vzporedni svet, o katerem malo vemo in čigar moči ne razumemo dovolj dobro. Prav na ta način zadnje čase v stik z ideologijo Islamske države prihaja precej mladih. Neredko jo sprejmejo in jo širijo med vrstniki.”

> Odkod prihaja največ prostovoljcev?

“Po doslej dostopnih podatkih največ tujih prostovoljcev v Sirijo in Irak prihaja iz arabskih dežel: Savdijske Arabije, Jordanije, Libije, Alžirije, Jemna ... Pomemben je tudi delež prišlekov iz Evropske unije, zlasti iz Francije, Velike Britanije, Belgije, Nemčije, pa tudi iz Skandinavije in Rusije.”

> Kako financirajo odhode v Sirijo in Irak?

“Pravzaprav niti ne gre za kdove kako drag podvig. Danes lahko prek interneta kupite letalsko vozovnico pri kateri od nizkocenovnih letalskih družb, ki leti tudi v Turčijo. Vozovnica ne stane niti sto evrov. Ko so prostovoljci v Turčiji, jih prevzame kaka od mrež, ki tam delujejo že dlje. Prišleke najpogosteje pospremijo v varne hiše ob meji, potem pa jih iz Turčije v Sirijo vodijo po že ustaljenih tihotapskih linijah. Prostovoljcem, ki služijo v kateri od vojnih formacij v Siriji oziroma Iraku, tudi plačujejo, a prav tako ne veliko. Izsledki neke raziskave pravijo, da je za potovanje, namestitev, prehrano in prepeljavo posameznega prostovoljca čez mejo v Sirijo potrebnih skupno približno 2500 dolarjev. Domnevajo, da denar za tovrstne aktivnosti prihaja iz zasebnih donacij povečini bogatašev iz dežel Perzijskega zaliva.”

> Nedavno ste v intervjuju za slovensko informativno oddajo Odmevi dejali, da so ljudje, vešči rokovanja z orožjem in eksplozivom, zmeraj uporabni. So potemtakem še nevarnejši, če se vrnejo v svoje evropske države?

“Večina od teh, ki so zdaj v Siriji in Iraku, se verjetno ne bo vrnila. Odšli so s tem namenom, in ena prvih ceremonij, pri katerih sodelujejo, ko pristopijo k Islamski državi, je ritualno trganje potnega lista svojih držav. To je simbolična ločitev od preteklosti in neverne družbe, iz katere so prišli. Tisti, ki se vrnejo, pa so lahko nevarni, ker so izučeni, vešči rokovanja z orožjem in eksplozivom. Verjetno so dodatno ideološko radikalizirani, zelo mogoče pa je tudi, da so še zmeraj povezani z omrežjem, ki so mu pripadali v Siriji in Iraku, in da lahko za njegove potrebe v matičnih deželah formirajo celice za tranzit, logistično in finančno podporo, pa tudi za izvajanje terorističnih napadov. Takšni ljudje so s svojim znanjem in izkušnjami zanimivi tudi organiziranim kriminalnim skupinam. Poleg tega veterani sirske vojne lahko v nefunkcionalnih državah s porušenim sistemom univerzalnih vrednost in norm, na katerih gradimo družbena razmerja, postanejo neke vrste družbeni idoli, zlasti za mlade, ki so dezorientirani, marginalizirani, potisnjeni na družbeni in ekonomski rob. Menim, da je ta nevarnost celo hujša.”

> Kako bi morale postopati oblasti v evropskih deželah, da bi njihovi državljani prenehali odhajati v Irak in Sirijo?

“Celo če bo poskus fizične nevtralizacije Islamske države v Iraku in Siriji uspešen, to ne bo dovolj za poraz te skupine. Njena ideologija je že globalna in bo torej nujno treba nekako ukrepati, da bi omejili ali zadržali nadaljnje radikaliziranje. Obenem bi morali razviti programe, ki bi omogočili reintegracijo imigrantskih skupnosti v zahodnoevropskih deželah, in zavrniti vsaj del razlogov za njihovo družbeno in ekonomsko izključitev iz večinskega okolja, v katerem živijo. Represija in kriminalizacija sta pomembni in neogibni orodji v boju zoper to ideologijo, vendar se ne moremo in ne smemo opreti izključno nanju.”

> Kakšen pomen ima aretacija Huseina Bosnića - Bilala, enega najvidnejših pripadnikov vahabitske skupnosti v BiH?

“Pomen te aretacije bo mogoče oceniti, ko bomo vedeli, ali bo državno tožilstvo imelo dovolj dokazov, da zoper njega vloži obtožnico zaradi spodbujanja in organiziranja odhodov državljanov BiH in drugih dežel na bojišča v Siriji. Dokler se to ne zgodi, je neumestno soditi o njegovi vlogi.”

> So nove omejitve lahko grožnja svobodi? Nas zaradi Islamske države v naših deželah čaka še več omejevanja?

“To je očitno v človeški naravi: kadar nas je strah, smo se v zameno za več varnosti prehitro pripravljeni odreči nekaterim pravicam in svoboščinam. Vendar ne verjamem, da Islamska država v tem trenutku predstavlja neposredno nevarnost za katerokoli od držav naše regije, vsaj ne v taki meri, da bi lahko pričakovali uvajanje kakršnihkoli restriktivnih ukrepov, s katerimi bi omejili katero od temeljnih človekovih pravic in svoboščin.”

ANDRAŽ GOMBAČ

---