Vstali so iz postelje in stopili v vodo

“Ko sem z roko segel iz postelje, sem zatipal vodo. Nato se je v pol ure voda dvignila za pol metra, postelja je bila povsem potopljena, prav tako vse drugo v hiši,” je včerajšnjo poplavljeno noč opisoval Velko Zornada iz Strunjana. Podobno so se sredi noči prebudili tudi njegovi sosedje - pod vodo je bilo 13 hiš, ki opozarjajo, da je za tako hude poplave kriva slabo načrtovana obnova ceste in meteorne kanalizacije.

Odpri galerijo

STRUNJAN > “Zbudil me je zvok ... blup, blup. Poznal sem ga izpred treh let, ko nas je že poplavilo, zato sem si rekel le, 'ma ne že spet'. V sobi so bili odsevi javne razsvetljave preveč svetli, ko sem vstal, pa je bilo na tleh že nekaj centimetrov vode. V 25 minutah je narasla na pol metra,” je včeraj zjutraj noč opisoval Velko Zornada.

Na območju letališča Portorož je v dvanajstih urah od torka zvečer do včeraj zjutraj padlo 91 milimetrov dežja (91 litrov na kvadratni meter). Povprečje letnih padavin za obdobje od leta 1971 do 2000 znaša 966 milimetrov. To pomeni, da je v eni noči padlo 9,4 odstotka celoletne količine dežja, oziroma 76 odstotkov povprečne mesečne količine. V Strunjanu je voda segala do 2,05 metra nadmorske višine.

“Še nikoli ni bilo toliko vode”

Ob zaprtih vhodnih vratih je voda v njegovo hišo tekla v majhnih potočkih, prevrnila je polno zamrzovalno skrinjo, segala je do vrha postelje in nočnih omaric, preplavila je kuhinjo, kopalnico, voda v avtomobilu na dvorišču je segala dva prsta nad sedeži ... “Posteljo bomo vrgli kar stran, videli bomo, kako bo s kuhinjo, ki je bila pred tremi leti že pod vodo; takrat je segala 'le' 22 centimetrov visoko. Verjetno jo bomo morali tokrat zamenjati,” je ugotavljal Zornada, ki so mu ostale suhe le ene hlače in majica, ki jo je imel na sebi.

Podobno je bilo tudi pri njegovih sosedih v središču Strunjana. Včeraj so vsi čistili blatne nanose, ki jih je za seboj pustila voda, odstranjevali namočene predmete, odnašali mokro hrano, premikali pohištvo, pralne stroje, hladilnike ...

“Čudno se mi je zdelo, ko sem slišal kapljanje s strehe in so kapljice padale v vodo. Hotel sem preveriti, ali je voda segla do dvorišča, in s postelje stopil v vodo. Laminat je povsem uničen, ko hodimo po njem, je slišati vodo spodaj. Tako visoko ni segla še nikoli,” pa je pravil Zdravko Sirk. Tla njegove hiše so pred leti za 30 centimetrov povišali in mislil je, da je varen pred poplavami. Doslej voda više od dvorišča res ni segla.

Tokrat pa je bilo drugače. “Ob štirih zjutraj je bilo pol metra vode,” je povedala Danica Škof, medtem ko je z metlo in krpo v rokah čistila blatna tla svoje gostilne v Strunjanu. “V 22 letih smo enkrat plavali, pa še takrat je bilo le nekaj centimetrov vode. To, kar se je zgodilo zdaj, pa je katastrofa.” Strunjančani menijo, da je zanjo kriva tudi slaba obnova ceste oziroma meteorne kanalizacije.

Še tri faze, preden bodo varni

Občina Piran jo je dokončala spomladi, krajani pa pravijo, da so pristojne že takrat opozarjali, da bodo imeli težave s poplavami. “Cesta je zdaj nižja, kot je bila prej, prej smo lahko odprli jaške, da je vanje odtekla voda, tega zdaj ne moremo več storiti. Cevi meteorne kanalizacije so preozke,” so naštevali ogorčeni Strunjančani pred svojimi hišami.

Dobre besede so našli le za gasilce, ki so ponoči hitro prišli z več tovornjaki in številnimi črpalkami ter odstranjevali vodo iz hiš in s celotnega območja. V dobrih dveh urah so prečrpali kar 300 kubičnih metrov vode.

Očitke domačinov so slišali tudi predstavniki občine, ki so si ogledali razdejanje in skušali razočaranim domačinom pojasniti, da je bila obnova središča Strunjana le prva faza zagotavljanja poplavne varnosti. Glede na to, da jim je prinesla najhujše poplave doslej, se niso pustili prepričati. Menijo, da bi morala občina najprej zgraditi zadrževalnik vode in črpalke. A zbiralnik je za zdaj še na papirju.

Poplavno varnost Strunjana naj bi namreč zagotovili v štirih fazah; prva je bila obnova meteorne kanalizacije pod cesto v središču kraja ter ureditev kanala za odvajanje zalednih voda. Zadrževalnik s sto kubičnimi metri prostornine pod parkiriščem pri trafiki naj bi prišel na vrsto v drugi fazi, v tretji fazi naj bi zgradili še 1100 kubičnih metrov velik nadzemni zbiralnik na območju Sečoveljskih solin, v četrti fazi pa naj bi povišali protipoplavni nasip pri državni cesti Izola-Valeta, ki bi branil Strunjan pred vodo iz strunjanske rečice oziroma Roje. Izvedba samo prve faze ni dovolj za zaščito pred tako ekstremnimi padavinami, kot so bile včeraj ponoči, priznavajo tudi na občini. Kdaj naj bi bil Strunjan vendarle varen pred poplavami, pa niso povedali.

Strunjančani se bodo tako še nekaj časa bali vsakega večjega dežja in ugibali, kaj jim je naredilo največ škode - zaledne vode s pobočja nad krajem, narasla Roja ali visoko morje.

HELENA RACE

---