Turčija zavrača samostojno posredovanje proti IS

Spopadi med skrajneži iz vrst Islamske države (IS) in kurdskimi borci za sirski Kobane pri meji s Turčijo se nadaljujejo in islamisti kljub nadaljevanju letalskih napadov nadzorujejo že tretjino mesta.

 Foto: Mohammed Salem
Foto: Mohammed Salem

DAMASK, ANKARA > Ankara je v luči vse večjega pritiska glede vojaškega posredovanja zavrnila možnost samostojne kopenske operacije.

Borci Islamske države so kljub silovitemu odporu kurdskih sil napredovali pri prodiranju v mesto in so po navedbah nevladne organizacije Sirski observatorij za človekove pravice prevzeli nadzor že nad več kot tretjino.

Kobane je vse od ponedeljka, ko so vanj vstopili islamisti, prizorišče srditih uličnih spopadov, v katerih so očitno šibkejši kurdski borci, ki so veliko slabše oboroženi kot džihadisti.

Prodiranje islamistov v določeni meri upočasnjujejo zračni napadi držav mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA, ki se še naprej nadaljujejo. A kot je posvaril tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby, ti ne bodo prinesli rešitve za Kobane. Kot je dodal, bodo na koncu morali skrajneže poraziti uporniki v Siriji in iraške sile v Iraku, kar pa bo vzelo še precej časa.

“Zračni napadi lahko obrnejo razmerje moči”

Tudi turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je ob obisku generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga v Ankari menil, da zgolj letalski napadi ne bodo prinesli miru v Sirijo ter da bi morali začeti razmišljati o drugih možnostih, vključno s kopensko operacijo v sodelovanju s proti IS usmerjenimi sirskimi uporniki.

“Zračni napadi lahko obrnejo razmerje moči in ustavijo IS, ne bodo pa zadostovali za očiščenje regije Islamske države,” je dejal Cavusoglu.

Na Turčijo kot pomembno članico Nata se v zadnjem času krepi pritisk, naj uporabi svojo vojaško moč proti džihadistom v Siriji. Turški parlament je minuli teden dal zeleno luč za vojaško posredovanje proti džihadistom v Siriji in Iraku, a kot je zatrdil Cavusoglu, ni realistično pričakovati, da bi Turčija kopensko operacijo vodila sama.

“Pogovarjamo se. Ko bo sprejeta skupna odločitev, se Turčija ne bo branila odigrati svoje vloge.” Poudaril je tudi, da resničnega miru v Siriji ni mogoče doseči brez odhoda sirskega predsednika Bašarja al Asada in njegovega režima.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je že pred tem dejal, da bi pred morebitnim vojaškim posredovanjem Turčije v Siriji morali znotraj Sirije oblikovati varno območje za begunce, ki bi ga omogočili z vzpostavitvijo območja prepovedi preletov.

Tamponska cona?

O vzpostavitve tako imenovane tamponske cone sta se danes pogovarjala tudi Stoltenberg in Cavusoglu, medtem ko tega še ni bilo na dnevnem redu drugih članic Nata, je pojasnil novi generalni sekretar zavezništva.

Sirska vlada v Damasku se je ostro odzvala na morebitno vzpostavitev tamponskega območja. Namestnik zunanjega ministra Fajzal al Mekdad je pri tem kritiziral predvsem Francijo, ki je podprla turški predlog. Damask namreč to ocenjuje kot napad na suverenost in ozemeljsko celovitost Sirije.

Tudi Rusija je kot trden zaveznik sirskega režima zatrdila, da morebitna vzpostavitev tamponskega območja na severu Siriji potrebuje odobritev Združenih narodov, medtem ko bi bili enostranski poskusi ene države ali koalicije za vzpostavitev tamponskega območja “nezakoniti”.

V treh tednih spopadov za Kobane je umrlo najmanj 400 ljudi, več kot 160.000 se jih je zateklo prek meje v Turčijo.

Kurdi: Turška vlada bi lahko storila več

Kurdi v Turčiji so prepričani, da bi lahko vlada v Ankari storila več za obrambo mesta in zaradi tega že več dni protestirajo na ulicah mest na jugozahodu Turčije, kjer je večinsko kurdsko prebivalstvo, pa tudi v Carigradu. Torkovo nasilje med prokurdskimi protestniki in turško policijo je po zadnjih podatkih zahtevalo 23 smrtnih žrtev.

Protesti in spopadi s policijo so se nadaljevali tudi v sredo, ko naj bi policija protestnike razgnala z uporabo vodnih topov in solzivca.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ocenil, da so protesti usmerjeni v spodkopavanje mirovnega procesa med Ankaro in kurdskimi uporniki. “Ne bomo prenašali kakršnihkoli groženj ali ustrahovanja, ki bi imelo vpliv na mir, stabilnost in varnost v Turčiji,” je zatrdil v prvem odzivu na proteste in napovedal “potrebne ukrepe” proti sodelujočim v nasilju.

STA


Najbolj brano