Kuhinja je bila srce hiše

Društvo univerza za tretje življenjsko obdobje iz Ilirske Bistrice in Osnovna šola Jelšane sta uspešno zaključila projekt, ki je potekal v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine pod letošnjim motom Dediščina gre v šole. Sad sodelovanja dveh generacij je izjemno bogata barvna knjižica z naslovom Kaj nam sporoča stara kuhinja.

JELŠANE > Predstavitev izsledkov nekajmesečnega raziskovalnega dela sedemnajstih učencev, ki sta ga usklajevali nekdanja ravnateljica jelšanske šole Marica Gaberšnik in upokojena učiteljica Jožica Potepan, je pritegnila v dvorano šole veliko obiskovalcev, tako krajanov Jelšan kot tudi ostalih vasi njihovega šolskega okoliša: Dolenj, Velikega Brda, Novokračin in Sušaka. V vseh teh vaseh so učenci spraševali prebivalce, stare nad 80 let, o posebnostih kuhinje v njihovih mladih letih.

Vsakemu so zastavili po petnajst vprašanj, veliko fotografirali in risali ter podatke pod mentorskim vodstvom koordinatork projekta prikazali v bogati knjižici z naslovom Kaj nam sporoča stara kuhinja. In sodeč po razgibani kulturni prireditvi na šoli ter pogovorih, ki jih je vodila Gaberšnikova z nekaterimi informatorji, so uspeli zbrati vrsto zanimivih podatkov o življenju nekoč in predvsem o bivanjskih in prehrambenih navadah svojih prednikov.

Kuhinja je bila srce hiše

Po predstavitvi projekta so si obiskovalci lahko ogledali Šćurinovo (družina Komen) hišo z ognjiščem v Jelšanah in Majerjevo domačijo v Dolenjah, kjer je urejena zanimiva etnološka zbirka. Obe hiši sta prava redkost domače stavbne zapuščine, saj je velika večina ljudi v sli po modernem porušila staro in si uredila betonska bivališča.

Šćurinovo hišo so dediči pustili nedotaknjeno in si zgradili novo domačijo. V stari hiši je vse tako, kot je bilo pred sto leti, z ognjiščem in kuhinjo, ki je bila vedno osrednji prostor vsake hiše, kjer se je zbirala družina, kot je dejala na predstavitvi Marica Gaberšnik. Ravno zato so učenci zbrali in fotografirali vse, kar je ostalo starega v njihovih vaseh.

Bistriška tretja univerza kot nosilec projekta je s tem sodelovanjem, po besedah predsednice Nevenke Tomšič, hotela poudariti medgeneracijsko sodelovanje kot pomemben element njihovega delovanja. Projekt sta podprli tudi obe KS, Jelšane in Novokračine.

Za pokušino smo iz knjižice prepisali recept za prežgano župo: ena žlica masti in ena žlica masla, moka en liter vode, sol in dve jajci. V kozici segrejemo maščobo, stresemo moko in mešamo, da porjavi. Počasi dodamo vodo, osolimo, mešamo in kuhamo do vretja. Na koncu dodamo razžvrkljani jajci in pustimo, da še malo pokuha.

Zahvala za hrano

Zanimivi so tudi opisi prehrambenih navad. Skoraj povsod so starejši ljudje povedali, da so pred jedjo najprej molili, običajno Oče naš. Nato je hišni gospodar rekel “Bog žegnaj”, ostali pa so odgovorili “Bog lonaj”, in potem so začeli jesti. Med jedjo se niso smeli pogovarjati.

Zelo bogat je tudi prikaz najpogostejših jedi v kmečkem okolju in vsakdanjem, vse prej kot razkošnem življenju.

V knjižici so zbrane najpogostejše jedi iz vseh petih vasi od zajtrka (fruštka) preko dojužnika, južne, male južne in večerje. Krompir, zelje, koleraba, ječmen, jota, fižol, polenta in močnik z mlekom, pašta, čjšpovi njoki in še kaj so “kraljevali” na krožnikih. K opisu dnevnih obrokov in tistih, ki so bili ob praznikih boljši in izdatnejši (potica, štruklji), so v knjižici dodali še recepte in barvne fotografije nekaterih jedi, ki so ostale na jedilnikih do danes.

TOMO ŠAJN

---