Filmi, ki nagovarjajo slehernika

5. Festival evropskega in mediteranskega filma bo z jutranjo projekcijo filma Chagall-Malevič za piranske dijake in večerno slovesnostjo tudi uradno do nedelje doma v Piranu. Peta edicija po prepričanju programske vodje Jelke Stergel prinaša veliko kakovostnih filmov, ki nagovarjajo široko občinstvo. V nedeljo bodo poleg nagrad filmom iz tekmovalnega programa podelili tudi nagrado za ustvarjalni prispevek Radetu Šerbedžiji.

Vodja Jelka Stergel FEMF in predsednik sveta festivala Matjaž Javšnik Foto: Maja Pertič Gombač
Vodja Jelka Stergel FEMF in predsednik sveta festivala Matjaž Javšnik Foto: Maja Pertič Gombač

PIRAN > Festival je pred petimi leti nastal kot poklon direktorju filmske fotografije Vilku Filaču, po katerem nosi ime tudi ena od festivalskih nagrad. Odkar se je pred tremi leti iz Kopra preselil v Piran, ga zavod FEMF prireja v sodelovanju iz Občino Piran in Avditorijem Portorož.

Festival bodo drevi ob 18. uri odprli s slovesnostjo, ki jo bo vodila Miša Molk, nastopil pa bo Rudi Bučar. Ob 21. uri bodo zavrteli belgijski glasbeni film Marinav režiji Stijna Coninxa. Tudi letos bo cena vstopnic na filmske projekcije simbolična 2 evra.

FEMS se letos ponaša s šestimi sekcijami. V tekmovalne programu bodo do nedelje predstavili 14 filmov, ki bodo v Piranu doživeli slovenske premiere: že danes dopoldan je na vrsti Chagall-Malevič ruskega režiserja Aleksandra Mitte, ki se bo danes srečal z dijaki, jutri ob 15. uri v gledališču Tartini pa še z ostalim občinstvom.

“Festival namenjamo predvsem lokalnemu - obalnemu in istrskemu občinstvu, za katerega smo zasnovali program s komunikativni filmi, ki pripovedujejo zgodbe, v katerih se lahko vsi najdemo,” pravi Jelka Stergel, ki ob našem opažanju, da festival še ni vraščen v okolje in da nekaj dni pred začetkom v Piranu ni zaznati kakršnegakoli festivalskega vzdušja (minula leta je beležil skromen obisk), žogico vrača lokalnim medijem. Festival s proračunom 20.000 evrov (polovico prispeva občina, drugo pa Slovenski filmski center) si po njenih besedah ne more privoščiti velike oglaševalske kampanje, zato je “na medijih, da prepoznajo njegovo kakovost in informirajo lokalno prebivalstvo”. Ob tem pa dodaja, da je tudi ljubljanski Liffe, ki ga je prav tako vodila, potreboval deset let, da “se je prijel”.

Manj eksotični filmi

Med filmi, ki jih ocenjuje tričlanska žirija (igralka Aleksandra Balzamovič, direktor fotografije Simon Tanšek in hrvaški režiser Pavo Marinković) so tudi madžarska drama Beli bog, italijanska drama Človeški kapital, grška kriminalna drama Stratos, francoska ljubezenska drama Gemma Bovary, poljska zgodovinska drama Ida in drugi celovečerci, ki jih poleg kakovosti po mnenju Stergelove druži tudi dejstvo, da nagovarjajo širok krog občinstva. “Značilnost tega programa je, da so filmi manj specifični, manj eksotični. Prisegamo na osrednjo evropsko produkcijo, namenjeno gledalcu v kinu in pred televizijo, in ne toliko filmom, ki so že ustvarjeni z namenom, da bodo prikazani ozkemu festivalskemu občinstvu in bodo deležni samo alternativne filmske distribucije,” pravi Stergelova, ki poudarja, da je večina filmov že dobila pomembne mednarodne nagrade, mnogi pa tekmujejo tudi za evropsko filmsko nagrado EFA.

V posebnih projekcijah izven tekmovalnega programa bodo prikazali še nizozemski triler Borgman, nov filma Kena LoachaJimmyjev dom in premierno film Gozdovi so še zeleni slovenskega režiserja Marka Naberšnika, ki je manjšinska slovenska koprodukcija z Avstrijci; film so poleti premierno pokazali na filmskem festivalu v Šanghaju, nedavno pa še na Dunaju.

V soboto bo v Piranu strokovno srečanje, namenjeno razpravi o italijansko-slovenskem čezmejnem sodelovanju na področju avdio-vizualne produkcije in distribucije v sklopu projekta Alpe Adria Audiovisual.

Ob izboru dokumentarcev, ki imajo izrazito družbeno aktualno noto, sta letošnji novosti dve: kulturno izobraževalni program za mlade in otroke ter sekcija prvencev, ki nastaja v sodelovanju z mednarodno mrežo promocijo prvencev Eye on film. V tej sekciji bodo med drugim prikazali palestinsko romantično komedijo Samo v New Yorku, francosko dramo Bogomolka, srbsko družinsko dramo Barbari, ki je prejela tudi nagrado za najboljšo koprodukcijo na nedavnem Festivalu slovenskega filma, in hrvaško črno komedijo Kavboji. Tako Ivan Ikić, režiser Barbarov, kakor režiser KavbojevTomislav Mršić bosta prisotna na projekcijah.

Nagrada Šerbedžiji

Letošnja filmografija v fokusu bo italijanska, ki se po besedah umetniške vodje festivala zadnja leta pobira in bo tudi piranski festival bogatila z nekaj novejšimi biseri: prikazali bodo dokumentarca Sveta obvoznica in Preproste besede ter Sorrentinovo nagrajeno uspešnico Neskončna lepota. Na zaključnem večeru v nedeljo pa še Ime mi je Li, v katerem igra Rade Šerbedžija, ki je film predstavljal pred dvema letoma na izolskem festivalu Kino Otok. Sicer Šerbedžija v Piran prihaja po nagrado za življenjski prispevek na področju kinematografije, na piranski občini pa mu bodo priredili sprejem, na katerem se bo vpisal v zlato knjigo. V nedeljo bodo podelili tudi nagrade za najboljši festivalski film, nagrado Vilka Filača za najboljšega direktorja fotografije, nagrado za najboljšega režiserja in nagrado za prvenec.

MAJA PERTIČ GOMBAČ


Najbolj brano