Ideja o 700 komunalnih privezih

Razstava Dotik morja - velike urbane vizije, ki so jo včeraj odprli v novi protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška v Kopru, predstavlja izkupiček dela dvanajstih arhitekturnih birojev. Avtorji so svoje vizije, kaj umestiti na območje obalne ceste med Koprom in Izolo, prelili na papir in jih upodobili v maketah.

KOPER > Naročnik idejnih projektov in razstave je koprska občina, ki že snuje načrte, s kakšnimi dejavnostmi popestriti obalni pas, ko se bo glavna cesta umaknila v predor.

Arhitekturni biroji, ki so pripravili idejne zasnove: Gaser Arhitektura, Biro Obala, Bugarič&Co., Draft Arhitekti, Osivnik Fabian Arhitekti, Pavlič Boštjan, Architecta, Indekor, Studio Arhitektura, PS Prostor, Univerza na Primorskem in Studio 46.

Mljač: “Moj projekt je izvedljiv”

“To niso moje ideje, ampak delo priznanih arhitektov, ki so se s svojimi zamislimi že dokazali doma in v tujini. To bo najdaljša plaža v Sloveniji. Verjamem, da bomo naše zamisli uresničili,” je prepričan koprski župan Boris Popovič. Med razstavljenimi idejami je pozornost pritegnila tudi zasnova arhitekta Mateja Mljača iz biroja Draft. Pri predlogu ureditve parka ob Semedelski promenadi se je namreč lotil vprašanja, kako zasnovati zdaj ne povsem izkoriščen prostor med Semedelo in središčem Kopra.

Vidi ga kot sociološki potencial, saj predlaga, da bi tam uredili marino s 700 komunalnimi privezi, na obstoječe nasutje pa bi umestil park z možnostmi za aktivno preživljanje prostega časa. Tržnico bi povečal, pod parkiriščem predlaga gradnjo garažne hiše, nad njo pa ureditev mestnega trga. “Projekt je povsem izvedljiv, za to območje pa že obstaja potrjen in veljaven prostorski načrt. Mislim, da mesto potrebuje take programe in bi z njim tudi pridobilo dodano vrednost,” pojasnjuje Mljač.

Pri drugem predstavljenem projektu si je dovolil nekoliko več ustvarjalne svobode, saj je predvidel, da bi med Koprom in Izolo po vzoru Gradeža uredili lagune, ki bi nastale s pomočjo treh umetnih otokov, ki bi predstavljali tudi neke vrste valobran pred obalnim pasom. Na tej liniji bi vzpostavil mirujoči promet z električnim tramvajem, ob obali pa bi predvidel tematske plaže in turistične objekte za različne programe.

Precej vizionarske so zamisli biroja Architecta, kjer arhitekt Erik Stojanovič predlaga gradnjo sonaravnih habitatov na morju. “Vemo, da je območje med Žusterno in Rexom zaščiteno zaradi rastišča pozejdonke. Prav zaradi tega menimo, da bi lahko na morje umestili nekakšne umetne podvodne grebene, ki bi živalim in rastlinam nudili zatočišče, obenem pa bi lahko nad njimi zgradili zanimive turistične objekte z restavracijami in drugimi programi. Do tja bi vodil bodisi podvodni tunel bodisi bi obiskovalci prispeli po morski poti,” razmišlja Stojanovič.

Z državo bo treba najti skupen jezik

Obiskovalcem se je zdela dokaj nenavadna rešitev, ki je nastala pod okriljem avtorjev z Univerze na Primorskem. Predlagali so gradnjo dolgega mostu med Debelim rtičem in Rexom, v njegovo strukturo pa so umestili številne dejavnosti in programe. Pri tem se je marsikdo spraševal, kako bi velike tovorne ladje še naprej prihajale v koprsko pristanišče, če bi jim pot prekrižala nova arhitekturna stvaritev. Podobno skrajna se je nekaterim zdela tudi zamisel Studia 46, kjer so ocenili, da bi bilo mogoče na območje dveh pomolov v Luki Koper umestiti stavbne vertikale in jih povezati v smiselno celoto, ki bi funkcionirala kot mesto nad Luko.

Arhitektka urbanistka in predsednica koprskega regijskega odbora Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije Jana Gojanović Purger ocenjuje, da so takšne razstave nujne, saj “izostrijo naše kriterije, kaj bi bilo smiselno in primerno umestiti v ta prostor”. Ugotavlja, da imata Izola in Koper podobne zamisli, kako v prihodnje oplemenititi to območje. Opozarja pa, da je prostorsko urejanje obalnega pasu v pristojnosti države, zato bo nujno najti skupen jezik in zadevo zastaviti kot regionalni projekt. NATAŠA HLAJ

---