Škoromati dobili svoj prostor

Škoromati, prastari pustni liki Podgrajskega in Matarskega podolja ter sosednjih Brkinov, že dolgo niso v slovenskem etnološkem prostoru in širši javnosti neznani pusti. Z odprtjem sicer prostorsko majhne muzejske zbirke so dobili v središču Podgrada svoj dom.

PODGRAD > “Poglavitna želja, ki nas je spremljala pri realizaciji tega projekta, je bila, da bo mogoče te zanimive pustne like in njihovo zgodovino spoznati tudi v stalni zbirki,” je na odprtju dejala Suzana Poropat.

S projektom etnološke muzejske zbirke v Podgradu so začeli leta 2012 na pobudo sekcije škoromatov Kulturnega društva Podgrad in Občine Ilirska Bistrica. Na javnem razpisu so pridobili denar iz evropskega kmetijskega sklada.

Etnološko zbirko škoromatov je strokovno pripravila ilirskobistriška enota Pokrajinskega muzeja Koper, ki je poskrbela za pripravo pisnega gradiva in slikovnega materiala. Svoje eksponate pa so prispevale tudi nekatere skupine škoromatov. Podgrajski škoromati so izdelali oba velika pustna lika ter prispevali miniaturno povorko pustne druščine.

Pobuda je vsekakor hvalevredna, toda škoromati, ki so ponesli ime Brkinov in bistriške občine v svet in ki so dobili svoj prostor tudi na znamkah Pošte Slovenije, bi si vsekakor zaslužili večji prostor, ocenjujejo krajani, kjer bi lahko predstavili celovitost teh enkratnih pustnih likov, ki žanjejo pozornost, kjerkoli se pojavijo.

Utesnjen prostor v pritličju nekdanjega Narodnega doma v Podgradu je vsekakor “bolje kot nič”, pa so poudarili organizatorji, vendar pa bodo morali pobudniki muzejske zbirke razmišljati o prostoru, kjer bodo škoromati in njihova pustna druščina predstavljeni v celoti. Ne gre namreč prezreti dejstva, da sta njihova glavna lika, črni kleščar (kliščar, škopiti) in škoromat z zgonci, dobila svoj prostor celo v evropskem muzeju mask v Belgiji.

Etnološka muzejska zbirka škoromatov ne bo stalno na ogled, pač pa po predhodni najavi in dogovoru. Na vratih zbirke so obiskovalcem na voljo kontaktne številke ljudi, ki bodo omogočili ogled. Možen pa je tudi ogled po dogovoru z občino Ilirska Bistrica.

Med škoromati še posebej izstopata dve veliki in dobro organizirani skupini teh izvirnih pustnih likov, podgrajski in hrušiški škoromati. Za Hruščani in Podgrajci so pustne običaje in škoromatijo, kot se tudi imenuje ta običaj, oživili v sosednjih vaseh Obrov, Javorje in Ritomeče. Nekoliko višje v Brkinih, na Pregarjah in Hujah, pa jih imenujejo “šjme”, čeprav imajo enake najbolj značilne like, puste z zvonci in kleščarje, kot škoromati.

Zbirko je s simboličnim rezanjem traku odprl bistriški župan Emil Rojc. V krajšem kulturnem programu sta nastopila otroški zbor OŠ Podgrad pod vodstvom Damjane Kinkela in pevska skupina Fantje spod Karlovice s Pregarij, ki jo vodi Aleš Bernetič. Etnološka muzejska zbirka škoromatov ne bo stalno na ogled, pač pa po predhodni najavi in dogovoru.

TOMO ŠAJN

---