Prehodno bo spet bolj poletno

Izrazita hladna vremenska fronta, ki je v ponedeljek prešla naše kraje, je pustila občutne in dolgotrajne posledice.

Že jutri bo čas za jesensko sončenje in kopanje Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Že jutri bo čas za jesensko sončenje in kopanje Foto: Tomaž Primožič/Fpa

Vremensko fronto je spremljal hladen in nestanoviten severnoevropski zrak, ki se je zasidral nad Balkanom, kjer je nastalo obsežno in vztrajno ciklonsko območje. Vlažen zrak je vzvratno s severovzhodnimi vetrovi pronical proti nam in nam prinašal oblake ter občasne padavine. Ta dolgotrajna vlažna vremenska faza pa se zaključuje. Pred nami je nekajdnevno obdobje s prevladujočim sončnim in toplejšim vremenom.

Ozračje se je v višjih slojih že občutno segrelo

Temperature so bile v višjih slojih, razen med prehodom vremenske fronte, ki je zadala ozračju prehoden izrazit udarec, skladne z dolgoletno normalnostjo. Četudi bi na prvi pogled kazalo drugače, saj nas je pogosto zeblo, se je ničla zadrževala na višini okrog 3500 metrov, kar je za nekaj sto metrov višje od dolgoletnega povprečja, radiosonda iz Campoformida pri Vidmu v Furlaniji Julijski krajini pa je zadnje dni na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila celo do 14 stopinj Celzija. Ozračje se je torej segrelo za približno štiri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Toda hladnejši zrak je pritekal zlasti s severovzhodnikom v nižjih slojih, nizke dnevne temperature pa gre pripisati predvsem odsotnosti sončnega žarčenja, saj v tem tednu skorajda nismo videli sonca, in pogostim padavinam. V primeru, da bi bilo več dni sončno vreme, bi ob tako toplem višinskem zraku - to je žal le teorija - beležili najvišje dnevne temperature do okrog 30 stopinj Celzija in bi torej še uživali v poletju.

Nad Balkanom je bila občutna večdnevna vrzel v zračnem tlaku

V resnici je nad zahodnim Sredozemljem nastal soliden anticiklon, ki se je povzpel do severnoevropskih držav, v naši neposredni bližini, nad Balkanom, pa je bila občutna večdnevna vrzel v zračnem tlaku, ki se šele polni. Razlika v pritisku je bila precejšnja, pri nas je zato več dni pihala burja s sunki, ki so v začetku tedna v Tržaškem zalivu dosegali do 80 km/h. Vrzel se sedaj počasi polni, severovzhodni vetrovi pa slabijo. Zračni tlak se bo postopno okrepil in nam bo prinesel več dni z bolj umirjenim vremenom. V višinah bo naše kraje zajel razmeroma topel in bolj suh zrak, ki nam bo zlasti od jutrišnjega dne in v prvi polovici prihodnjega tedna zagotovil povečini sončno in toplejše vreme.

Od jutri več sonca in višje temperature

Danes bo še pronical proti nam bolj vlažen zrak, zato bo še precej spremenljivosti, ob sicer postopno obsežnejših razjasnitvah, vendar tudi ob kakšni morebitni kaplji dežja, zlasti v popoldanskih urah. Jutri bo povečini sončno in še nekoliko topleje. Najvišje dnevne temperature bodo do 28 ali 29 stopinj Celzija. Podobno, spet bolj poletno vreme z morebitno občasno krajevno popoldansko spremenljivostjo, se bo nadaljevalo tudi v prvi polovici prihodnjega tedna. Po sedanjih izgledih kaže, da lahko do srede ali četrtka, nato pa naj bi anticiklon začel popuščati in naj bi proti koncu tedna postopno prišlo do nove spremembe.

V juliju in avgustu je deževalo pogosteje kot vsak drugi dan

V zadnjem tednu praktično ni bilo dneva, da ne bi vsaj občasno deževalo. Sicer pa sta bila julij in avgust, kar verjetno ni potrebno posebej poudarjati, izredno deževna. Na Tržaškem, denimo - vendar podatki v glavnem niso bistveno različni za slovensko Istro - je bilo v juliju in avgustu kar 33 deževnih dni, deževalo je torej pogosteje kot vsak drugi dan. Skupaj je padlo 237,2 litra dežja na kvadratni meter, kar je pričakovano za najbolj deževne mesece v letu. Sicer pa že bežen pregled podatkov kaže, da je bilo tekoče leto, če upoštevamo padavine, zelo nenavadno. Na Tržaškem je deželna meteorološka opazovalnica Furlanije Julijske krajine do konca avgusta namerila skupaj 734,1 litrov dežja na kvadratni meter in kar 113 dni, v katerih je padlo vsaj nekaj kapelj dežja. Deževalo je torej skoraj vsak drugi dan, česar doslej ne pomnimo. Odsotnost solidnejših in dolgotrajnejših anticiklonov je bila doslej občutna, stalna sosledja kot na tekočem traku med pozitivnimi in negativnimi valovi pa se, kot kaže, še nadaljujejo. BRA


Najbolj brano