Ustvarjalnost otrok je postavil na svetlo

Letošnji Štrekljev nagrajenec je Igor Cvetko. Nacionalno priznanje je prejel za življenjske dosežke na področjih etnomuzikologije, lutkovnega gledališča, ilustratorstva, pedagogike in varovanja duhovne kulture.

Toplo sprejeta Otroška folklorna skupina Kamenčki je z mentorico Mirjam Štrukelj v pesmi, plesu in uporabi starih glasbil prikazala del otroškega izročila, ki ga je pozabi pomagal iztrgati tudi nagrajenec Foto: Bogdan Macarol
Toplo sprejeta Otroška folklorna skupina Kamenčki je z mentorico Mirjam Štrukelj v pesmi, plesu in uporabi starih glasbil prikazala del otroškega izročila, ki ga je pozabi pomagal iztrgati tudi nagrajenec Foto: Bogdan Macarol

GORJANSKO > “Štrekljeva nagrada gre letos v roke človeku, ki je teoretično in praktično dograjeval slovensko etnomuzikologijo na splošno, hkrati pa se je znotraj nje najbolj posvetil zanemarjenemu področju otroške ustvarjalnosti, ki ji je dal domicil, pečat in pravično mesto znotraj slovenske fokloristike,” je ob podelitvi nagrade Igorju Cvetku v nedeljo na Gorjanskem povedal slavnostni govornik Marko Terseglav. Tradicionalnemu izročilu otroške ustvarjalnosti in poustvarjalnosti na področjih pesmi, iger in zvočil, je pomemben del namenil že Štrekelj v svoji tretji knjigi zbirke Slovenske narodne pesmi. “Letošnji lavreat je njegovo delo dopolnil še s praktično in znanstveno sintezo,” je Terseglav naredil povezavo med obema fokloristoma.

Cvetko je študiral kemijo in muzikologijo. Oba pola, naravoslovje in umetnost, je posrečeno združil ravno pri ljudski ustvarjalnosti, za katero velja, da je najbolj naravna, povezana z zakoni narave in življenja. Kruh si je služil z raziskovalnim delom na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, kot predavatelj etnomuzikologije na mariborski in ljubljanski univerzi, preizkusil se je tudi kot likovnik in glasbenik v lutkovnem gledališču. Sled je zapustil tudi kot kustos za duhovno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer skrbi za področja slovenskih ljudskih glasbil, mask in ljudskega verovanja. Tu je postavil prvo stalno muzejsko postavitev Med družbo in naravo, odmevna je bila tudi samostojna avtorska razstavo Zvoki Slovenije, od ljudskih godcev do Avsenikov. V letih 1996 do 2010 je s statusom svobodnega raziskovalca ustvaril in slovenskim otrokom podaril pet knjig.

Kot dostojen naslednik Karla Štreklja je sledil njegovemu načelu, da je ljudem, ki jih raziskuje in analizira, njihovo kulturno ustvarjalnost treba vrniti z rezultati in jim posredovati ugotovitve, tako v obliki knjig, člankov kot tudi glasbenega poustvarjanja. Primer slednjega je bila etno skupina Trinajsto prase, kjer je bil godec in o kateri Cvetko pravi: “To je aplikativna muzikologija.”

Nagrado, ki jo skupaj podeljujejo občine Komen (v njihovem imenu jo je izročil komenski župan Danijel Božič), Divača, Hrpelje - Kozina in Sežana ter Javni sklad za kulturne dejavnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, so z nastopi obogatili istrska etno glasbena skupina Vruja ter Otroška folklorna skupina Kamenčki, kjer združujejo moči Kulturno društvo Borjač in vrtec Sežana.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano