V Istri za zaprtje železarne
Istra
31. 05. 2014, 09.49
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 07.30
V tem tednu so se sestali vsi trije istrski občinski sveti, samo v Kopru pa so razpravljali tudi o ukinitvi zdravju škodljivih dejavnosti v tržaški železarni. V Kopru so takoj pripravili posebno pisno izjavo, ki naj bi jo podpisali vsi trije istrski župani, medtem ko v Izoli in Piranu pobude niso obravnavali, čeprav sta ji župana Igor Kolenc in Peter Bossman načeloma naklonjena.
Železarna se razprostira na 560.000 kvadratnih metrih v tržaškem pristanišču. Zgradila jo je Kranjska industrijska družba, obratuje od leta 1897. Kruh daje 493 zaposlenim in posredno še dodatnim 300 delavcem, od njene proizvodnje je odvisnih še Foto: Davorin Križmančič/Kroma
ISTRA
> Protestno noto za ukinitev zdravju škodljivih dejavnosti na območju tržaške železarne so pripravili v stranki Oljka in jo posredovali na vse tri občinske svete.
Predsedniku okoljevarstvene organizacije AAG Vojku Bernardu je problematika tržaške železarne dobro znana. Njihova tržaška enota jih vseskozi opozarja, da so najbolj nevarni izpusti v zrak in morje oziroma dušikov dioksid in težke kovine. “Na Tržaškem - dokazano - bolj zbolevajo za rakom na pljučih. Onesnaženost pa se prenaša na Debeli rtič, kjer je otroško zdravilišče. Železarna uporablja zastarelo tehnologijo iz sredine prejšnjega stoletja, ki so jo na Jesenicah opustili še pred letom 2000,” je nedvoumen Bernard.
Več smrti zaradi dušikovega dioksida
Sklicujejo se na podatke italijanskih medijev o posledicah delovanja železarne na alergijska, kronična in rakava obolenja. Omenjajo predvsem dve študiji. Iz EpiAir2 naj bi bilo razbrati, da so izpusti dušikovega dioksida na Tržaškem znatno višji od italijanskega povprečja, botrovali pa naj bi pomembnemu delu desetih odstotkov smrti zaradi bolezni dihal. Izpuste dušikovega dioksida pripisujejo prav škedenjski železarni. S študijo S.E.N.T.I.E.R.I., ki jo je omogočilo ministrstvo za zdravje, pa naj bi ugotovili, da je ta železarna v letih od 1995 do 2002 povzročila dvakrat več smrti kot zloglasna industrija v Tarantu. S študijo so ugotavljali umrljivost na območjih, predvidenih za sanacijo. Poleg tega je bila železarna pred 12 leti v boljši kondiciji, kot je danes.
“V zadnjih letih so različne italijanske oblasti predstavile številne projekte, s katerimi naj bi sanirali območje železarne in zdravju oporečno industrijo, vendar območje ostaja onesnaženo ... Kakovost zraka v Hrvatinih, Ankaranu, na Škofijah in sosednjih območjih je po nekaterih ugotovitvah znatno slabša zaradi čezmejnih vplivov tržaške težke industrije. Na območju železarne je že s prostim očesom mogoče opaziti gosto meglico, ki vsebuje številne strupene snovi in je skoraj vseskozi prisotna,” utemeljuje Vida Gračnar, podpredsednica koprskega odbora Oljke in občinska svetnica. Če bodo izjavo za ukinitev zdravju škodljivih dejavnosti v železarni podpisali vsi trije istrski župani, bodo tržaškega kolega Roberta Cosolinija pozvali, naj v najkrajšem možnem času ukrene vse potrebno, da omeji delovanje železarne.
V Izoli in Piranu dopuščajo možnost, da bodo protestno noto zoper škedenjsko železarno obravnavali na prihodnji seji. Izolski svetniki je na dnevni red seje niso uvrstili, ker so pogrešali več podatkov, povezanih z meritvami onesnaženosti. Menili so tudi, da se morajo najprej posvetovati s svojimi strankami.
Po pomoč v EU
Sosednjim italijanskim občinam bodo predlagali, naj zaprosijo institucije Evropske unije za finančno pomoč pri reševanju tako obsežne okoljske problematike, ki vključuje tako okoljsko sanacijo kot tudi prezaposlitev delavcev. Istrski župani se bodo skušali povezati z občinami Trst, Milje in Dolina, da bi pripravili skupno strategijo razvoja čezmejnega območja in skupnega prostora.
Nadejajo se, da bodo pobudo za prednostno reševanje težav tržaške železarne poslali slovenskim in italijanskim novoizvoljenim poslancem v EU.
MIRJANA CERIN