Kraški šetraj vrača moško moč nazaj

Tako pravi star pregovor, ki mi ga je povedal neki starejši moški; vso zadevo je najbrž preizkusil na sebi. Ker sama nisem moški, tega nisem mogla preveriti, toda ženska radovednost je ostala in me gnala naprej.

Začela sem iskati odgovor na vprašanje, ali je v pregovoru o šetraju kot afrodiziaku vsaj kanček resnice. In našla sem kar nekaj literature, ki je to trditev potrjevala. Zato ga menda niso smeli uživati menihi v samostanih, čeprav so ga lahko gojili in prodajali.

Najbolj vroč naj bi bil divji, samorasli kraški šetraj, ki ima v sebi največ snovi. Šetraj ima latinsko znanstveno ime Saturea montana; po naše bi mu tudi lahko rekli tudi gorski šetraj. Seveda ima kraški šetraj še vrsto drugih ljudskih imen. Pri nas mu pravijo tudi čober, čuber ali šetrajka. Francozi mu nekoliko slabšalno pravijo poivrette, Nemci pa mu rečejo tudi Pfefferkraut, kar bi lahko prevedli kot poprovo zelje, čeprav isto ime uporabljajo tudi za vrsto kreše.

Raznolikost imen priča, da je šetraj po Evropi precej razširjen. Vendar največjo moč pripisujejo prav kraškemu šetraju, ki uspeva povsod na kraških tleh Mediterana in ga ne smemo zamenjati za vrtni šetraj ali Saturea hortensis, za afriški limonin šetraj ali kretski šetraj z listi materine dušice, znan tudi kot rožnati šetraj. Pri nas uspevata še vrtni in pritlikavi šetraj, ki ga je menda največ na Vremščici.

Diuretik, ki preprečuje paradentozo

Kraški šetraj se od drugih vrst šetraja razlikuje bolj po količini kot po različnosti snovi, ki jih vsebuje. Njegove temeljne učinkovine so eterična olja karvakrol, cimol, timol, dipentil, alfa in gama pinen, tujon idr. Tu so tudi tanini ali čreslovine, grenčine in fenolne snovi. Zaradi svojih lastnosti ga uporabljajo v ljudskem zdravilstvu in kulinariki.

Morda je najbolj znan kot krepčilo za želodec. Sprošča želodčne krče in kolike, zato ga dajemo v vse fižolove, zeljne, krompirjeve in druge jedi, ki rade napihujejo. Priporočljivo je, da ga v lonec stresemo šele ob koncu kuhanja ali celo tik preden jed serviramo na krožniku. Liste šetraja pa lahko žvečimo v ustih, saj deluje antibakterijsko in antiseptično ter znanstveno potrjeno preprečuje paradentozo. Je diuretik, zato ga uporabljamo za čiščenje telesa. Menda odpravlja sečne kamne ter iz telesa prežene gliste in druge parazite. Eterično olje je močan antimikotik. Ogreje telo in ga hkrati pomirja, zato blaži napade astme in kašlja. Z njim zdravijo kandidazo in druge glivične okužbe. Priporočljiv je za diabetike, saj zmanjšuje občutek hude žeje.

Alkoholna tinktura iz šetraja deluje antimikrobno proti 23 vrstam bakterij in 15 vrstam gliv in kvasovk. Tako trdi tradicionalna turška ljudska medicina, ki ima veliko privržencev. Japonski znanstveniki so šetraj uporabili pri iskanju zdravila zoper AIDS in ugotovili, da deluje močno zaviralno proti virusu HIV tipa 1. V Iranu so ugotovili, da šetraj deluje protivnetno ter zavira bolečine v mišicah in kosteh.

Zakaj slovi kot afrodiziak

V Evropi mu pripisujejo vlogo afrodiziaka. Menda deluje tako, da povečuje izločanje testosterona in hkrati preprečuje prezgodnji izliv sperme. Seveda deluje tudi na ženske, pri katerih krepi prekrvavitev maternice, kar pa v zreli nosečnosti ni priporočljivo, saj lahko sproži prezgodnji porod. Zato šetraja nosečnicam ne priporočajo.

Pri meni šetraj uspeva kar v cvetličnem lončku na balkonu. V naravi zraste menda do 40 cm visoko; moj še ni tako visok. Priporočajo, da ga nabiramo zjutraj in še pred cvetenjem. Priznam, da ga sama nabiram, ko ga dam v lonec in nikoli ne gledam na uro. Je pa to, da ga imam na balkonu, prednost, saj v trgovini svežega šetraja ni mogoče kupiti. Doma pa ga dam dobesedno iz lončka v lonec. Pri tem ni nikakršne izgube, ne v aromi eteričnih olj, ne pri vseh drugih sestavinah, ki delujejo zdravilno.

Seveda je mogoče šetraj tudi posušiti v temnem in zračnem prostoru, podobno kot druga zelišča. Posušen šetraj je primeren za pripravo čaja. Ta koristi pri želodčnih in črevesnih težavah.

Zanimivo je, da so ga na podeželju dali piti tudi domačim živalim, če so imele prebavne težave. Šetraj je priljubljena paša za čebele; tem koristi tudi drugače, in sicer kot zdravilo pri čebelji griži. Ker preprečuje širjenje glive Aspergillus flavus, ki se rada pojavi na žitih in oreščkih, ga uporabljajo v žitnih kaščah.

Ponovno zraste tudi, če mu potrgamo ali porežemo listke, in to vsaj trikrat na leto, zato se zanj ni bati. V kuhinji ga lahko vedno uporabimo pri jedeh, v katera stresamo poper, najpogosteje prav namesto popra. Je zelo primerna začimba za stročji fižol, fižol v zrnju, bob, vse fižolove, grahove in druge zelenjavne jedi, na primer z zeljem, brstičnim ohrovtom, paradižnikom in kumaricami. Pri mesu se najbolje ujame z drobnico, pa tudi s pečeno svinjino, teletino in zajčjim mesom. Dobro se poda tudi vsem drugim mastnim mesnim jedem, klobasam in ribjim jedem, zlasti postrvi.

Čeprav ima močan vonj ter oster, pekoč okus, se odlično ujema z gobami. Radi ga uporabljajo tudi v juhah, omakah, nadevih in na sirnem krožniku, še zlasti, če so na njem tudi kozji in ovčji pikantni siri. Sama tega še nisem poskusila, saj uporabljam predvsem svežega, toda prebrala sem, da ga je mogoče vlagati v kis ali olje. Iz obojega lahko nastanejo dobre polivke za solate.

Še nekaj receptov

Bralci se gotovo še spomnijo, da sem že objavila recept za znameniti fižolov namaz. Znameniti zato, ker sem doslej z njim vedno prelisičila otroke in šolarje, ki niso marali fižola. Vsi so ga hvalili, da je boljši kot pašteta. No, izpeljanka tega recepta je fižolov namaz s kraškim šetrajem. Sestavine: rdeča vložena pečena paprika, ¼ kg kuhanega fižola, ¼ dcl oljčnega olja, 2 stroka česna, sok ene limone, ½ lončka kisle smetane, sol in šop šetraja. Za okras po želji uporabimo še: košček sira, rezino kuhanega jajca, peteršilj, drobnjak, paradižnik češnjevec ipd. Vse skupaj zmešamo, da dobimo kremast namaz, ki ga namažemo na polnovredni kruh in okrasimo.

Lahko pa pripravimo tudi zeliščno in jogurtovo pomako. Med tekoči jogurt zamešamo sveže sesekljana zelišča: drobnjak, peteršilj, meto, meliso, koprc, koriander, krebuljico, strt česen, limonin sok, sol in svež kraški šetraj. Ponudimo s kruhom ali na trakove razrezano zelenjavo. Šetrajeva jogurtova pomaka pa daje večji poudarek šetraju, ki ob sebi ohrani samo še peteršilj, drobnjak in strt česen ter limonin sok in ščepec soli.

Pražen krompir s kraškim šetrajem zna pripraviti vsak. Če imamo svež šetraj, ga preprosto sesekljamo in potresemo po krompirju tik pred koncem praženja. Če pa imamo suh šetraj, ga stresemo v posodo že tedaj, ko pražimo slanino in čebulo.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev in Zdrava prehrana je prava odločitev.

Za krompirjeve polovičke s kraškim šetrajem in panceto potrebujemo: srednje velik krompir oziroma dva krompirja na osebo, primerno velik kos kraške, na zraku sušene in zorjene pancete, sol po potrebi in sir po želji. Krompir skuhamo neolupljen. Panceto drobno narežemo na zelo majhne kocke in jo posebej prepražimo s čebulo, da zadiši. Krompir po dolgem prerežemo tako, da se s kožico še drži skupaj. Na polovice krompirja v pekaču stresemo prepraženo panceto s čebulo in izdatno potresemo s sesekljanim šetrajem in naribanim parmezanom ali kakim drugim pikantnim sirom (ovčjim ali kozjim).

Postavimo v vročo pečico, da se sir razleze in zapeče. Ponudimo lahko z omako po izbiri.

---