Biti blizu

Verjel je v moč besede, Robert Škrlj. Izgovorjene, a predvsem pisane. V moč poznavanja in stika. V tem prepričanju je v vsem posvojil novinarsko načelo drugega Roberta, fotografa Cape: biti blizu.

Zato je tolikokat prišel v zamejstvo. Ker ga je hotel spoznati, dojeti, razumeti. Srečeval se je z ljudmi, tistimi pomembnimi in onimi manj; jim prisluhnil, se udeleževal njihovih prireditev, slišal mnenja, ocene, želje in nerganja. Vse z namenom, da bi jih lahko, prekvašene v lastnem testu spoznanj, približal ljudem v matici, da bi tudi njim postale blizu.

Verjel je, da je mogoče kratki stik zgodovine med tukajšnjimi ljudmi spremeniti v dolgi stik sodelovanja. Zato je spodbujal vedenje o drugemu. Kot urednik 7. vala je načrtno naročal pisanje o ljudeh z druge strani, iz drugega tabora, ki so, mnogokrat z muko, prerasli predsodke, da bi nam z njihovim zgledom pokazal, kako je mogoče, če se resnično hoče biti blizu.

Objavil je pogovor s tržaškim desničarskim hudičem, Menio, a bolj kot črni Roberto je njega, tako umirjenega, razkuril rdeči Fausto, ki ga ni hotel sprejeti, potem ko je, dogovorjeno, poletel v Rim, da bi se v palači Montecitorio pogovoril s predsednikom poslanske zbornice od blizu.

Pogovor je potem bil, ker Robert Škrlj je bil novinar.

MARJAN KEMPERLE

---