Obnovili bi stara vaška jedra

V petek so v upravi Občine Divača javno razgrnili dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta Občine Divača in okoljsko poročilo. Do vključno 18. julija lahko nanju podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na občinski oddelek za prostor ali na elektronski naslov.

DIVAČA V sejni sobi občinske stavbe je od petka do vključno 18. julija javno razgrnjen dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Divača in okoljsko poročilo. V času javne razgrnitve bo gradivo objavljeno tudi v digitalni obliki na spletni strani Občine www.divaca.si.

“Osnutek OPN smo pripravili po strokovnih podlagah ter z upoštevanjem sprejemljivih pobud vseh pobudnikov, ki so bile podane,” poudarja Iztok Felicjan, višji svetovalec v občinski upravi.

Pobude javnega in zasebnega sektorja

Občina Divača je v času do izdelave osnutka zbrala pobude in predloge občanov in drugih zainteresiranih javnosti. Zbrali so približno 137 predlogov. Veliko večino pobud so oddale fizične osebe, deset pobud pravne osebe, tri agrarne skupnosti, tri občina in dve krajevne skupnosti.

“Večina pobud občanov se nanaša na individualne vloge posameznikov, ki želijo graditi stanovanjske objekte za svoje potrebe. Dospelo je šest pobud za gospodarske dejavnosti, devet za energetiko, pet za šport in rekreacijo, ena v prometne površine (center varne in hitre vožnje), ena za pridobivanje mineralnih surovin (kamnolom) in ena pobuda za okoljsko infrastrukturo (predelava inertnih odpadkov). Šest pobud se nanaša tudi na izločitev parcel iz zazidljivih v prvotno rabo, ena pa za spremembo iz gozdnih v kmetijska zemljišča,” so zapisali v občinski upravi. In dodali, da so pozitivno rešili 20 pobud, delno pozitivno pa 38.

Prostorska razporeditev pobud kaže, da je največ pobud skoncentriranih v ravninskem delu občine, na senožeškem in divaškem krasu (na relaciji iz Razdrtega proti Istri), nekaj manj v dolini reke Reke, najmanj pa v brkinskih vaseh. V ravninskem delu občine se pobude pojavljajo za robove naselij, posebej v naseljih Senožeče, Dolenja vas, Divača, Dolnje Ležeče, največ pa v Danah pri Divači ter v naseljih Famlje, Naklo, Škoflje in Vremskem Britofu. Precej manj pobud je prišlo z območja Brkinov, kjer jih je največ v Barki, Varejah in nekaj v Misličah.

Že pred leti zavrnili obrtno cono in pozidavo Barke

Spomnimo na mesec oktober leta 2011, ko so divaški svetniki zaradi negativnega mnenja stroke o umestitvi gospodarske cone in površin za turizem v prostor zavrnili umestitev nove obrtne in turistične cone ob že obstoječi coni Risnik. Tedaj so iz Parka Škocjanske jame poudarili: “Umestitev nove obrtne in turistične cone, ob vhodu v Park, ob že obstoječi coni Risnik, na območju Nature 2000 in biosfernega območja Kras, bi bila v nasprotju z dolgoročno vizijo Parka ter njegovega poslanstva, saj bi posegi skoraj neposredno nad podzemnim tokom Reke med Škocjanskimi jamami in Kačno jamo ogrozili ranljiv kraški vodonosnik.”

Druga pobuda, ki so jo občinski svetniki v tistem letu zavrnili, je bila pobuda za širitev pozidave v naselju Barka. Upoštevali so strokovne smernice zavoda za varstvo kulturne dediščine. “Tu gre za območje arheološke dediščine, kjer je potrebno pred kakršnim koli oranjem, urejanjem poti ali mejnih zidov, odstranjevanjem kamnitih grobelj in večjimi zemeljskimi izkopi opraviti raziskave, na podlagi katerih bi nato lahko določili natančne ukrepe varovanja dediščine,” so zapisali v zavrnitev pobude.

Nedavno tega so divaški svetniki zavrnili še pobudo investitorja, podjetja Amicus iz Domžal, v izgradnjo vetrnega parka pod Zajčico, ki želi tam postaviti osem vetrnih elektrarn. Po tej zavrnitvi je investitor podal vlogo za umestitev svojih vetrnic v državni prostorski načrt na ministrstvo za prostor, na zeleno luč oziroma na prvi korak - to je energetsko dovoljenje - še čaka.

Kulturna dediščina mora biti prostorski potencial

Kaj bodo občani “našli” v predlogu novega OPN? Občina Divača si bo na njegovi osnovi v prihodnje prizadevala za zaustavitev procesov zaraščanja krajine in za vzdrževanje kulturne krajine; ohranjala bo poseljenost podeželskega prostora in kmetijske proizvodnje v obliki značilnega krajinskega vzorca ter zavirala razvoj razpršene gradnje oziroma sanirala obstoječo.

Prizadevali si bodo še za kvaliteten razvoj in privlačnost naselij ter skladen razvoj celotnega območja občine: nove, večje površine za poselitev bodo prednostno v območju Divače in Senožeč, sicer bodo težili k zgoščevanju, zaokroževanju obstoječih naselij. Obljubljajo še obnovo starih vaških jeder, kot tudi jedra Divače.

Trudili se bodo še izboljšati kakovost javnega prostora v naseljih, večjo pozornost bodo dali površinam za pešce in kolesarje. Ob tem ne bodo odgovorni v občinski upravi pozabili na boljšo kvaliteto zelenih površin naselij, na poenotenje urbane opreme in oglasnih panojev. Enako bodo za kakovost morali poskrbeti lastniki zasebnih zemljišč. V zvezi s prometom napovedujejo izgradnjo severne obvoznice v Divači, s čimer bodo razbremenili promet skozi mesto.

Poslovno proizvodne dejavnosti bo potrebno umestiti le ob glavno prometno povezo med Divačo in Kozino. Posebna pozornost gre objektom in območjem kulturne dediščine, občani bodo zato v osnutku OPN našli temu namenjeno posebno prilogo.

Številni naravni pojavi, še zlasti vse jame in brezna, so varovani kot naravne vrednote. Velik del občine je predviden za vključitev v Kraški regijski park.

Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Namembnost lahko spreminjajo predvsem tistim zemljiščem, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial.

LEA KALC FURLANIČ

---