Nihčeji in nekdoji

Biti nihče se splača, velikokrat. V času, ko vsi hočejo izstopati, nastopati in biti nekdo, je najbolj opazno če si - nihče. Kajti če si nihče, te morda kdo še najde. Če na spletu neprestano obsedeno objavljaš avtoportrete, se prej ali slej zgodi, da se ti vsi izogibajo.

Nedavno sem si ogledal dokumentarec Finding Vivian Maier (V iskanju Vivian Maier). Govori o neobičajni ženski, ki je živela navidez čisto običajno življenje. Ženska, ki je bila do včeraj nihče. Njena zapuščina je bila krama, ki jo je pustila v skladiščih Chicaga, saj nikoli ni imela lastnega stanovanja in se je zato neprestano selila.

Vse se začne leta 2007, ko mladi režiser John Maloof, poln fotografskih ambiciji, na javni dražbi odkrije polno škatlo fotografskih negativov, ki so obtičali v nekem čikaškem skladišču. Niti ne sluti, da se v škatli skriva pravi zaklad. Ko odkrije vsebino, začne raziskovati življenje ženske, ki se skriva za zakladom. Odkrije nove škatle, nove negative, na tisoče in tisoče fotografskih negativov.

Leta 2013 John Maloof posname film, v katerem skuša razvozlati skrivnostni lik Vivian Maier. Film nam podari zgodbo ene najboljših uličnih fotografinj našega stoletja. Negativi, ki jih razvije, so prave umetnine, biseri, ki so obtičali v skladiščih, ker jih avtorica ni nikoli razvila ali komu pokazala. Skrivnostna ženska, ki stoji za imenom Vivien Maier, je francoskega rodu. Leta 1926 se je rodila v New Yorku in leta 2007 umrla po padcu na ledu med sprehodom v čikaškem parku. Vse življenje se je preživljala kot varuška. Naokoli je hodila s fotoaparatom, se spominjajo vsi, ki so jo poznali in ki pričajo v filmu. Med dolgimi sprehodi z otroki je s fotoaparatom dokumentirala življenje okolice. Med fotografijami so tudi krasni in ganljivi avtoportreti. Fotografije, ki se jih lahko ogledamo tudi na spletu, so prave mojstrovine vsakdanjega življenja na ulicah New Yorka, Chicaga, Los Angelesa, vendar tudi eksotičnih mest, saj ji je s skromnimi prihodki uspelo tudi potovati. Črno-bele in barvne fotografije so tako močne in umetniško prepričljive, da ne dopuščajo nobenega dvoma o veličini avtorice.

Vendar s fotografijami odkrijemo tudi avtobiografijo ženske, ki je živela čisto povprečno in neopazno življenje. Življenje nekoga, ki je nihče, a prav zato morda nekdo, ki je bolj svoboden in neobremenjen. Dve bistveni lastnosti za ustvarjanje, nepolitično, svobodno, z lahkoto in jezo. Daleč od mnogih “nekdojev”, ki so pravzaprav “nihčeji”.

---

---