Cerar: Pred skrajševanjem postopkov nujen posvet z ustavnimi pravniki

Ustava izrecno ne predvideva skrajševanja postopkov od prenehanja funkcije vlade do razpisa volitev. Če bi se več kot 80 poslancev nedvoumno odreklo predlaganju novega mandatarja, ki ga lahko predlaga deset poslancev, bi o tej možnosti po besedah pravnika Mira Cerarja lahko razmišljali.

LJUBLJANA > A le ob posvetovanju z ustavnopravnimi strokovnjaki, opozarja.

Premierka Alenka Bratušek je namreč danes dejala, da je pripravljena takoj odstopiti, če se vsi odrečejo možnosti predlaganja novega mandatarja. Tako bi bile volitve možne že zelo zgodaj poleti. Predsednik države Borut Pahor je to že storil.

A bi to moralo nedvoumno storiti tudi več kot 80 poslancev, je poudaril Cerar. Kako do tega, nimamo prakse. Prav tako po njegovih besedah skrajševanje postopkov ni nekaj, kar si lahko le na hitro zamislimo in izvedemo. "To je seveda ustavnopravni vidik, ki ga je treba preveriti s kompetentnimi ustavnopravnimi strokovnjaki," je poudaril Cerar. Če bo konsenz med njimi, bodo po njegovem mnenju tudi povedali, kako to izpeljati.

Za resne volitve je potreben tudi zadosten čas za kampanjo

Ob tem je Cerar izpostavil še politično dimenzijo hitre izvedbe volitev. Po njegovih besedah je treba imeti za resne volitve tudi zadosten čas za kampanjo. Spomnil je, da bomo imeli maja volitve v Evropski parlament, takoj zatem referendum o arhivski noveli. Če bi imeli še državnozborske volitve pred poletjem, se po Cerarjevih besedah zastavlja vprašanje, kako bo mogoče v tako kratkem času izpeljati volilno kampanjo, ki bi bila korektna in legitimna osnova za izvedbo tako pomembnih volitev. Rokohitrstvo ni na mestu, je ocenil.

Vsi postopki pa so, kot je še poudaril pravnik, najprej odgovornost predsednika države, predsednika parlamenta in predsednice vlade. Predsednik države bo imel v rokah datum, kdaj bo razpustil parlament.

O možnosti skrajševanja postopkov tudi leta 2011

O podobni možnosti skrajševanja postopkov po prenehanju funkcije vlade so razmišljali že pred predčasnimi volitvami leta 2011. Torej potem, ko vlada tedanjega predsednika Boruta Pahorja ni prestala zaupnice, a je nato tedanji predsednik republike Danilo Türk z razpustitvijo parlamenta počakal do preteka ustavno določenega 30-dnevnega roka. Čeprav je že prej napovedal, da bo volitve razpisal za 4. december.

Tedaj je po Cerarjevih besedah prevladalo stališče, da je treba spoštovati enomesečni rok, ker je treba poslancem dati možnost, da se o morebitnem predlaganju novega mandatarja kljub svojim zagotovilom v tem času še premislijo. Torej so ocenili, da bi bilo vprašljivo zbiranje izjav vnaprej, je pojasnil Cerar.

STA

---