EU: Vse več Evropejcev revnih kljub zaposlitvi

Evropska gospodarska kriza je povzročila občuten porast revščine med delovno sposobnim prebivalstvom. Tudi tisti, ki imajo delo, niso več varni pred revščino, opozarja Evropska komisija v letnem pregledu razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev.

BRUSELJ > Čeprav jim uspe najti delo, revni kar v polovici primerov obtičijo v revščini, navaja komisija. Tisti, ki jim uspe dobiti delo, delajo manj ur ali za nižje plače kot prej, kar vodi v porast revščine med zaposlenimi. Svoj kamenček v mozaik dodajo še drugi dejavniki, na primer zaposlitvena situacija partnerja.

“Žal ne moremo reči, da zaposlitev nujno pomeni spodoben življenjski standard,” je o pregledu v torek povedal evropski komisar za zaposlovanje Lazslo Andor. “Postopno zniževanje brezposelnosti najverjetneje ne bo zadostovalo za zaustavitev naraščajočega trenda stopenj revščine,” je poudaril po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Pomoč revnim zaposlenim je velika na Finskem, Švedskem, v Sloveniji, Franciji, Veliki Britaniji in na Madžarskem, kjer s socialnimi transferji dobijo več kot četrtino bruto plače, je razvidno iz letnega pregleda. V Grčiji, Španiji, na Portugalskem in v Bolgariji pa revni zaposleni dobijo s socialnimi transferji manj kot desetino bruto plače.

Stopnja bresposelnosti v Eu brezposelnosti ostaja visoka, še posebej med mladimi. “Pozornosti ne smemo usmerjati le na ustvarjanje novih delovnih mest, ampak moramo paziti tudi na njihovo kakovost,” je izpostavil komisar Andor. Evropske države je pozval, naj poskrbijo za primerne delovne pogoje.

Sicer pa se je Andor postavil v bran zloglasni evropski trojki, ki naj bi pripeljala države, kot sta Grčija in Portugalska, v revščino. “Te države niso povsem brez krivde,” je poudaril. “Številne izgube delovnih mest lahko države pripišejo sebi.”

Komisar pa je opozoril še, da je gospodarska kriza zmanjšala razlike med spoloma kar se tiče plačila in tveganja za revščino. Kriza je namreč še posebej prizadela sektorje, v katerih prevladujejo moški. Kljub temu pa ženske v povprečju še vedno delajo manj, prejemajo nižje plačilo in imajo slabše karierne možnosti. Zato komisija izpostavlja potrebo po prilagodljivih delovnih časih in boljši organizaciji otroškega varstva.

Tveganje za revščino je pri ženskah v povprečju še vedno večje kot pri moških, a ta razlika se je v obdobju od leta 2008 do 2011 zelo zmanjšala. V približno 75 odstotkih držav članic se je tveganje za revščino pri moških v omenjenem obdobju povečalo bolj kot pri ženskah.

Med temi državami pa ni Slovenije, Švedske, Nizozemske, Francije, Velike Britanije in Cipra, saj se je tveganje za revščino v teh državah bolj povečalo pri ženskah, izhaja iz letnega pregleda razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev.

STA


Najbolj brano