Sosed pazi na soseda

Poleg policije za varnost v nekaterih angleško govorečih državah skrbijo tudi tako imenovane sosedske straže (neighbourhood watch). Gre za običajne državljane, ki pozorno spremljajo dogajanje v lastnih soseskah in o vsakem sumljivem primeru v hipu obvestijo policijo. Straže so ustanovili prav zaradi splošne človeške brezbrižnosti.

Prostovoljci sosedske straže v Veliki Britaniji pred postavitvijo table, ki vlomilce opozarja, naj se ne zanašajo na brezbrižnost domačinov
Prostovoljci sosedske straže v Veliki Britaniji pred postavitvijo table, ki vlomilce opozarja, naj se ne zanašajo na brezbrižnost domačinov 

ZDA, AVSTRALIJA > Neighbourhood watch (sosedska straža) je organizirana skupina državljanov, ki skuša v svojih soseskah preprečiti kriminal in vandalizem. Takšen način samozaščite predvsem pred vlomilci in tatovi poznajo v Veliki Britaniji, ZDA, Kanadi, Avstraliji in nekaterih drugih anglo-saksonskih državah. Skupine so lahko formalno organizirane, lahko pa delujejo neformalno v okviru občin ali krajevnih skupnosti.

Prve skupine sosedskih straž (neighbourhood watch) so ustanovili v ZDA, kot odgovor na brezbrižnost ljudi v eni od sosesk zloglasnega newyorškega predela Queens. Marca 1964 je več kot deset ljudi slišalo klice na pomoč 29-letne Kitty Genovese, ki jo je napadel in z nožem zabodel Winston Moseley. Eden od očividcev je vseeno zakričal napadalcu, naj pusti dekle, nakar je morilec zbežal, nihče pa ni pomagal dekletu. Moseley se je čez deset minut vrnil, svojo žrtev našel ležečo na tleh pred zaklenjenimi vrati bloka, jo še nekajkrat zabodel in jo umirajočo še posilil. Iz denarnice ji je ukradel 49 dolarjev.

Člani sosedskih straž predvsem pozorno spremljajo dogajanja v lastnih soseskah in o slehernem sumljivem primeru hitro ter redno sporočajo policiji, sami pa proti kriminalcem ali tatovom ne ukrepajo.

V državah, kjer poznajo ta način samozaščite, nepridiprave na to opozarjajo posebne table, nameščene v številnih soseskah. Člani skupin tesno sodelujejo s policijo, pogosto so člani vodstev skupin tudi aktivni policisti, skupine pa sofinancira tudi država.

Izkušnje teh držav kažejo, da se nepridipravi že zaradi opozoril o delovanju teh skupin, izogibajo območij, na katerih delujejo. Pri vlamljanju na območju delovanja sosedskih straž namreč tvegajo, da bo policija na kraju še preden bi utegnili zapustiti hišo ali stanovanje, v katerega so vlomili.

Črn madež je na ameriške sosedske straže padel februarja lani, potem ko je član skupine, 29-letni George Zimmerman, na Floridi na ulici opazil 17-letnega črnskega najstnika Trayvona Martina, ga zamenjal za vlomilca, mu sledil nekaj ulic in ga na koncu ustrelil. Martin ni bil vlomilec in sploh ni bil oborožen.

Cilji in naloge sosedskih straž so bistveno širše od fizičnega opazovanja in sporočanja policiji. Avstralska organizacija ima tako v statutu določeno, da morajo s svojim delovanjem zmanjšati strah pred kriminalom, povečati občutek varnosti v določeni skupnosti, spodbujati sodelovanje slehernega prebivalca, izboljšati zavedanje in samozaščitno obnašanje ljudi in promovirati razne programe preprečevanja kriminala. DC


Najbolj brano