Pometanje črepinj

Tolažba, da je pravna država vendarle začela delovati, je trenutno podobna silvestrskemu prizoru nekaj minut čez polnoč. Vsepovsod zamaški, razlito vino, kakšen razbit kozarec. Vse, kar se je imelo zgoditi, se je že zgodilo. Ostane samo čistilna (in samoočiščevalna) akcija.

Marsikje nocoj ne bodo pokali zamaški. Ker si preveč ljudi tega preprosto ne more privoščiti, ker nima česa dati na krožnik, ker ne more otrokom kupiti niti čokolade, kaj šele pregrešno dragih igrač. In kaj ima to s pravno državo? Dosti!

Sodniki so začeli v zadnjem letu s pospešeno hitrostjo soditi tako imenovanim tajkunom in drugim obtoženim gospodarskega kriminala, kriminalisti so začeli pospešeno brskati po drobovju bančnega brezna in vzrokih, ki so ga povzročili, po korupcijskih koreninah prazne vreče zdravstvene blagajne ...

Za zapahi so se znašli tudi nekateri, ki so se še ne tako dolgo nazaj ob tem času smehljali ob podeljenih nazivih “naj” ... leta, mnoge zaporniški čas refleksije in samorefleksije še čaka.

Besede dr. Erika Breclja, da zadnje odmevne preiskave v zdravstvu pomenijo začetek reforme zdravstvenega sistema, a tudi zlom zdravstva, če bo ostalo le pri teh, so preroške. Ne le za zdravstvo, za vso slovensko družbo. Tudi druge preiskave bi morale seči v globine, naplaviti na dan vsa imena, ki imajo največ zaslug za to, da v premnogih domovih danes ne bodo pokali zamaški in ne bo dišalo po praznikih. Imena, ki so kriva, da v preštevilnih otroških očeh ni več iskric. Na političnem polju je teh imen mnogo, vseh barv in iz vseh obdobij samostojne države. Ker gospodarstveniki in bančniki niso delovali sami in brez botrov in botric iz ozadja.

Šele zatem, ko bodo pred obličje Iustitie stopili res vsi krivci za sedanje stanje, bo sledilo pometanje črepinj. Ne zato, ker javnost potrebuje to “predstavo”. V zadnjih letih jih je namreč videla že preveč. Zdaj potrebuje le trdne temelje resnične in ne virtualne pravne države.

---

---