Osupljiva moč sedanjosti/

Vizualna, glasbena in besedna ustvarjalnost, ki se rojeva v tem (navidezno?) neperspektivnem zgodovinskem trenutku, je na prvi festival novodobne umetnosti Izis v izolski kulturni dom in kasneje v Kino Odeon pritegnil več obiskovalcev, kot jih je lahko gostil. Drznost, raziskovanje, eksperimentiranje, pogum in svojevrstni optimizem, ki iz naštetega izhaja, so - naj zveni še tako banalno - obiskovalca navdali z občutkom, da še ni vse izgubljeno.

IZOLA > Uverturo so zaupali Andreju Koruzi, Koprčanu, mojstru mozaika, ki je z inštalacijo Znamenja z meje predstavil svoje videnje te tradicionalne ornamentalne tehnike, presajene v sodobno umetnost. Njegov mozaik je namreč izgubil dekorativni značaj, figure in barve, ter postal živ organizem. Enobarvna površina iz belih kock utripa pred očmi obiskovalca, ki dobi občutek, da opazuje svojevrstno podkožno življenje. V reliefih se neenakomerno pojavljajo izbokline, a prava fascinacija se zgodi šele s pogledom v drobovje, v očarljivi sistem iz lesenih delov in kovinskih vzvodov, ki v ozadju poganjajo živo entiteto. Ta pa osuplja tako z estetsko kakor z izvedbeno platjo.

Iz kulturnega doma se je dogajanje preselilo v Kino Odeon, kjer so se obiskovalci, ki so uspeli priti do vstopnic (nemalo jih je ostalo pred vrati), podali v svojevrstno vizualno-glasbeno izkušnjo. Duo Random Logic (Gregor Zemljič in Miha Klemenčič) je - podobno kakor Koruza mozaik - elektronsko glasbo iztrgal iz znanih kontekstov zabavne industrije in jo tokrat umestil v kinodvorano, kjer se ji je za razliko od klubskih in koncertnih prizorišč obiskovalec primoran docela posvetiti. Eksperimentalna elektronika, ki bi jo najpreprosteje (a tudi najkrivičneje) opisali kot križanca ambientalne in plesne glasbe, je v dobri uri poskrbela za svojevrstno potovanje, domala enakovredno vodeno z organskimi vizualizacijami domačinov Marka Vivode in Gašperja Milkoviča Biloslava - ustvarjalni dvojec Izland. Večsenzorično doživetje, ki diši po nekakšnem koncertu novodobne klasike, je gradilo na drobcih - drobcih zvokov, ki brezčutno elektroniko pretvorijo v svojevrstno čutno izpoved, in dejanskih drobcih na makro posnetkih vsakovrstnih tekočin, ki s svojo reakcijsko nepredvidljivostjo domala ganljivo pričajo o neobvladljivi vsemogočnosti narave.

Katere del je tudi človek, ki je zmožen ustvarjati iz nič, če le obvlada čarovnijo besede. Kako močna je ta tu in zdaj so s predstavitvijo poezije, povečini zbrane v 10. številki revije (bolj ali manj) mlade literature I.D.I.O.T., prikazali Blaž Iršič, Jasmin B. Frelih (sicer tudi glavni urednik revije), Maša Močnik, Tibor Hrs Pandur, Karlo Hmeljak in Uroš Prah. Ob elektronski spremljavi Jesusonecstasy (Mitja Cerkvenik) in projekciji grafik Lare J. Marconi, s katerimi je opremljena tokratna zbirka, so vsak po svoje - humorno, ironično, bizarno, s pomočjo absurda in nesmisla- nastavljali ogledalo sedanjosti, ki očitno še ni tako zavožena, da bi se ob njenem odsevu raztreščilo.

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---