Slivovec bo tekel v potokih

V Brkinih in sosednjih dolinah, ki obdajajo to zeleno gričevje, so doma odlične slive, imenovane tudi češplje ali po domače čjšpe. Njihov rod pa je odvisen od vremenskih in drugih (ne)prilik, saj velika večina drevja tega okusnega sadeža ni deležna nege in gojenja. Letos pa je narava brkinske slive obilno obdarila.

ILIRSKA BISTRICA > Čjšpe, od boga dano sadje, rodijo vsakih nekaj let, kar je včasih odvisno tudi od lege. Na nekaterih predelih jih je obilo, drugje spet nič. Spomnimo se lanske jeseni, ko je bila prava slivova suša in so jih ljudje komaj nabrali za “čjšpove njoke”. Poznavalci pravijo, da takšne letine, kot je letošnja, ni bilo že pet let. Vse zamujeno je narava nadoknadila to jesen, saj se na mnogih drevesih obložene veje kar lomijo pod težo sočnih plodov.

Danijela Volk iz ilirskobistriške enote Kmetijske svetovalne službe nam je postregla z nekaj zanimivimi podatki. Na območju Brkinov je v v ilirskobistriški občini komaj sedem hektarjev intenzivnih nasadov sliv in te bi morale praviloma roditi vsako leto. Lani pa jih je tudi v intenzivnih nasadih uničila spomladanska pozeba.

Kaj pa letošnja suša? “Suša tokrat slivam ni škodila, kar še posebej velja za flišnate Brkine in nekoliko manj za območja kraških tal, kjer je suša v nekoliko večji meri zmanjšala pridelek. Letos pa je tako obilen, da tudi dolgotrajna suša ni preveč prizadela roda,” razloži svetovalka.

Po statističnih podatkih KSS je na območju celotnih Brkinov veliko travniškega sadnega drevja. Tako so našteli kar 70.000 sliv, 50.000 jablan, 6500 hrušk ter po 6000 dreves češenj in orehov. V te številke so vključeni tako intenzivni nasadi kot tudi drevje, ki ni deležno nobene nege in je zares bio sadje brez škropljenja. Seveda je tako rekoč nemogoče prešteti vsa čjšpova drevesa, saj so mnoga že zaraščena s podrastjem, ker ni ljudi, da bi jih čistili.

Letošnja bera bo torej obilna in že sprehod ob koncu prejšnjega tedna po Brkinih in okolici je pokazal na obilico sliv in obiralcev.

In za kaj vse so slive uporabne? Daleč največji del obranih bo enkrat konec jeseni ali pozimi končal v značilnih brkinskih kotlih z bakreno kapo, iz katerih bo slivovec (zaščiteno ime za brkinsko slivovko) tekel v potokih. No, v resnici v kot nit tankih curkih, saj le taki dajo dobro žganje.

Kot je povedala Danijela Volk, pa je vse več zanimanja tudi za slive kot konzumno sadje, predvsem zaradi arome in izrednega okusa. Nekaj sliv bo končalo prekuhanih v marmelado in tudi zamrznjenih za “čjšpove njoke.” Zanimiva je tudi pripoved starih Brkincev, ki so pod Avstrijo prodajali čjšpe zavite v slamo kot okusno sadje celo na Dunaju.

Tako kot se “šnopsarji” veselijo obilnega pridelka sliv, se tega veselijo tudi medvedi, ki so v nekaterih območjih na Bistriškem že opravili trgatev. Le da sliv niso obirali s pomočjo lestev oziroma škalirjev (posebnih lestev, narejenih iz enega samega lesenega dela), pač pa tako, da so z velikimi šapami enostavno odtrgali vejo in se na tleh v miru najedli sladkega sadeža

TOMO ŠAJN

---