Gantar žuga direktorjem

Le osem slovenskih bolnišnic je v letošnjem prvem polletju poslovalo pozitivno, 18 pa je v rdečih številkah. Minister Tomaž Gantar jim obljublja pomoč, a jih hkrati svari, da lahko ostanejo brez plač, če ne bodo izpolnjevale sanacijskih načrtov. Z razmerami v zdravstvu so nezadovoljni tudi sindikati in delodajalci.

LJUBLJANA > Bolnišnice so v prvem polletju zabeležile skupaj skoraj 11 milijonov evrov izgube, kar pomeni 1,7 odstotka vseh prihodkov bolnišnic. To je vendarle nekoliko manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo minusa za skoraj 16 milijonov evrov, je včeraj na tiskovni konferenci povedala generalna direktorica direktorata za zdravstveno ekonomiko Elda Gregorič Rogelj.

Opozorilo bolnišnicam

Direktorica takšne poslovne razmere v bolnišnicah pripisuje negativnemu denarnemu toku in vse višjim zapadlim obveznostim bolnišnic. Medtem ko slednje svoj skupni primanjkljaj ob koncu leta ocenjujejo na “vsega” 1,6 milijona evrov, pa Elda Gregorič Rogelj takšne napovedi postavlja pod vprašaj. Glede na dosedanji denarni tok je ocena ministrstva veliko bolj pesimistična - 11,5 milijona evrov izgube.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je včeraj opozoril, da bodo tisti direktorji, ki ne bodo izpolnjevali sanacijskega načrta in bodo črpali sredstva iz zakladnice, trpeli posledice, če bo treba, pa “bodo tudi leteli”. Bolnišnicam, ki se ne bodo držale sanacijskega načrta, celo ne more zagotoviti, da zaposleni ne bodo ostali brez plač. O morebitnem zaprtju bolnišnic sicer ne razmišlja, je pa mogoče zahtevnejše operacije skoncentrirati na določene bolnišnice, je dejal. Združevanje bolnišnic in oddelkov je sicer mogoče že zdaj, lažje izvedljivo pa bo z zakonom, je dodal.

Delodajalci in sindikati skeptični

Razmere v slovenskem zdravstvu je bila tema tudi včerajšnje seje Ekonomsko socialnega sveta (ESS). Zaradi omenjene tiskovne konference jo je najprej zapustil minister Gantar, za njim pa predstavniki delodajalcev, ki so želeli, da jih minister posluša. Ta jim je pred tem pojasnil, da se prihodnji teden lahko začne postopek sprejemanja interventnega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in napovedal, da bo do konca leta z interventnimi ukrepi zagotovil nemoteno poslovanje bolnišnic, ki imajo izgubo. V prihodnjih mesecih bodo začeli tudi s pripravo sistemskega zakona.

Predstavnica delodajalcev Tatjana Čerin (sicer predsednica upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije) pa dvomi, da bomo letos in celo v prihodnjih letih dobili sistemsko zakonodajo z dolgoročnimi rešitvami za javno zdravstvo.

Iz zavarovanja vse, kar tja ne sodi

Konkretne odgovore o načrtovanih ukrepih v zdravstvu so pričakovali tudi v sindikatih, je povedala izvršna sekretarka v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm.

Generalni direktor ZZZS Samo Fakin je dejal, da za zdaj odgovora, kako napolniti prazno zdravstveno blagajno, ni. Po njegovem mnenju so rešitve v enakem prispevku za vse državljane ter v boljšem delovanju zdravstva; iz pravic zdravstvenega zavarovanja pa je po njegovem mnenju treba izločiti vse, kar tja ne spada. DK

---