Pristanišča turizem ne zanima

V zlatih časih, ko je Istra doživljala gradbeni stampedo, so v samskem domu v Prisojah bivali izključno delavci. Ti so danes v manjšini. V Prenočiščih Prisoje pod okriljem Luke Koper Pristan so medtem zajadrali v turistične vode. V sobah tako že drugo poletje gostijo predvsem obiskovalce, ki jim za osnovno ponudbo ni treba seči pregloboko v denarnico. Kakšna bo prihodnja usoda objekta, je težko napovedati, saj matica, Luka Koper, nepremičnino prodaja.

PRISOJE > Takšna odločitev je padla, ker za pristanišče ta objekt ni strateškega pomena. “To ni naša primarna dejavnost in vse takšne naložbe bomo v prihodnje postopoma prodali,” pojasnjuje vodja službe za odnose z javnostmi Sebastjan Šik.

Ponudbe zbirajo do septembra

V Luki Koper na vprašanje, kakšna je ocenjena vrednost objekta, ne odgovarjajo. Navajajo le, da nepremičnino prodajajo na podlagi zbiranja ponudb. Pri izbiri bo igrala glavno vlogo najvišja ponujena cena za nakup, čeprav imajo tudi pravico ne izbrati nikogar. Morebitne ponudbe pričakujejo do 6. septembra. Zaradi resnosti nepremičninskega posla morajo ponudniki položiti tudi 10.000 evrov varščine. Po nekaterih neuradnih ocenah bi lahko za petnadstropno, deloma obnovljeno stavbo iztržili največ 1,8 milijona evrov. Objekt je namreč precej dotrajan, zato bi bilo treba vanj vložiti še najmanj pol milijona evrov, menijo poznavalci iz gradbeno-nepremičninske stroke.

Predkupna pravica pripada koprski občini, tam pa nismo uspeli izvedeti, ali bi jo tudi uveljavila.

Večji del samskega doma je dotrajan

V starem delu stavbe (ta je zaradi dotrajanosti zaprt) je 75 ležišč, v novem pa jih je še 200. Od tega je prenovljenih le sto ležišč v enoposteljnih, dvoposteljnih in triposteljnih sobah. Vse sobe imajo kopalnico s tuš kabino, kabelsko TV in centralno ogrevanje. Poskrbljeno je tudi za čiščenje in menjavo posteljnine. V pritličju so skupni prostori s televizijskim sprejemnikom, okrepčevalnica s toplimi obroki ter avtomati z napitki in hrano.

Direktor Luke Koper Pristan Darko Grgič meni, da Prenočišča Prisoje odlikujejo ugodne cene (za bivanje z zajtrkom je treba odšteti 25 evrov po osebi), zato se za nastanitev odločajo zlasti večje skupine. Med rednimi gosti so športniki, individualni turisti, klubi in društva iz Slovenije in tujine. “Letos imamo sicer manjši obisk. Pozna se, da je kriza. Poleg tega so v prednosti hoteli, ki za skoraj enako ceno ponujajo višjo raven dodatne ponudbe. Naša infrastruktura tega ne omogoča,” ugotavlja Grgič.

Kujejo dobiček, a ta ne gre za obnovo

Razvojni program, kako bi lahko Prenočišča Prisoje postala tržno zanimivejša in bi privabljala večje število turistov (tudi z obnovo preostalih zmogljivosti), je sicer nared, a je najverjetneje pristal v kakem predalu. Če bi mu v Luki Koper prižgali zeleno luč, bi se najverjetneje tudi poslovni rezultati kmalu izboljšali, ugiba Grgič.

Ko v Prenočiščih Prisoje ustvarijo dobiček, ta odteče v blagajno Luke Koper, saj je hčerinska družba (torej Luka Koper Pristan) najemnica bivšega samskega doma. “Glede na strategijo skupine v pristanišču ta dobiček porabijo za osnovno dejavnost. Mi sicer imamo vizijo razvoja in smo že tudi predlagali, da bi del dobička namenili za nujne obnove, vendar se lastnik odloči, ali je ta v sozvočju z njegovo strategijo,” pravi Grgič.

NATAŠA HLAJ

---