Konji brez lastnika

Živilski škandal s konjskim mesom, ki je v začetku leta pretresel Evropo, ob tem so bile nepravilnosti ugotovljene tudi pri nas, bi moral pustiti pozitivne posledice. Za začetek bi davkoplačevalci od Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, načeluje ji dr. Vida Čadonič Špelič, pričakovali, da njihovi inšpektorji uredijo evidence konj v Sloveniji, v kolikor so pomanjkljive.

Primer s prosto rejo konj v Malem Dolu, kjer je od črede vsaj 31 živali 13 še neidentificiranih, od tega sta dve živali že odrasli, nakazuje, da ni tako. Slovenski predpisi so že pred letom 2009 določali, da je moral lastnik za vse kopitarje pridobiti identifikacijske dokumente. Po juniju istega leta pa je evropska uredba v identifikacijo uvedla še obvezno čipiranje, tako za žrebeta - najkasneje v šestih mesecih od rojstva -, kot za odrasle kopitarje, ki še niso bili identificirani. Vsakršna opustitev prijave živali za označitev ima tako zadnja štiri leta za posledico predpisane sankcije; za fizične osebe znašajo zagrožene kazni od 120 do 500 evrov, za pravne osebe pa od 1200 do 6000 evrov. Razlog, da čipiranje in s tem vpis v register kopitarjev v primeru Malega Dola za mnoge živali, čeprav je obvezen, še ni bil opravljen, nakazuje le vrh ledene gore nedelovanja inšpekcije. Ta s tem otežuje delo tudi veterinarjem, ki v primeru zdravljenja kopitarja brez dokumentov, iz katerih je razviden namen uporabe živali, posameznih zdravil ne smejo uporabiti.

Druga plat medalje je toleriranje proste reje konj v slogu divjega zahoda - kot Kras nekateri dojemajo. Prisvajanje posameznih parcel brez dovoljenj lastnikov, preseganje predpisane obremenitve največ dveh živali na hektar na erozijsko občutljivem kraškem svetu, ogrožanje prometne varnosti in - ob uhajanju konj - povzročanje škode na tuji lastnini ter problemi z oskrbo konj so znaki, da je tudi tu pravna država padla na izpitu. Kar pa v popolni apatiji, ki vlada v družbi, marsikoga niti ne preseneča več.

#128-konji-bm


Preberite še


Najbolj brano