Sneg je pustil luknje, ki jih država ne bo zakrpala

Ne občine ne država še ne vedo, od kdo vzeti denar za plačilo stroškov minule zimske službe in luknjastih posledic, ki so za snegom in stroji ostale na cestah. Čeprav so nadpovprečni stroški krepko presegli 0,3 promile državnega proračuna, vlada ugotavlja, da ni zakonske podlage, da bi država pomagala plačati stroške. Navsezadnje tudi denarja zanje ni.

LJUBLJANA > Izračun Skupnosti občin Slovenije kaže, da so stroški nekaj čez sto občin za minulo zimsko službo krepko presegli 0,3 promila državnega proračuna in da je s tem izpolnjen pogoj za izdajo sklepa o začetku ocenjevanja škode zaradi naravne nesreče. Minister za obrambo Roman Jakič pa je, prav nasprotno, prepričan, da za to vlada nima opore v zakonu.

Denarja za odprte račune ni

Če so se v večini od približno sto prekomerno zasneženih občin stroški zime letos podvojili, je rekorderka, občina Idrija, predlanski znesek za čiščenje cest početverila na preko milijon evrov oziroma 13 odstotkov primerne porabe. Skupnost občin je zato z zbiranjem podatkov o nadpovprečnih stroških hitro presegla znesek 0,3 promilov državnega proračuna, kar naj bi občinam omogočilo pomoč države zaradi naravne nesreče.

A kam po 16 milijonov evrov, kolikor več so jih v minuli zimi porabili v primerjavi s prejšnjo na državnih cestah, in po 82 milijonov evrov, kolikor po oceni Direkcije RS za ceste znaša škoda na njih, ne ve niti država. “V tem trenutku še ne vemo, kako zagotoviti manjkajočih 16 milijonov evrov, niti na kakšen način sanirati razmere na cestah. Se pa zavedamo situacije. Obstajajo ideje, kako to reševati v bodoče. Vsekakor pa to ni rešitev, ki bi jo lahko sprejeli v letošnjem letu,” ocenjuje minister za infrastrukturo Samo Omerzel.

Nesreče ni, ker sneg ni ogrozil življenj?

Minister za obrambo Roman Jakič pa pojasnjuje, da zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami visok sneg kot naravno nesrečo opredeljuje, če so ogrožena človeška življenja, njihovo zdravje ali življenja živali. “Nimamo pravne podlage za izdelavo sanacijskega programa in z njim za odobritev sredstev iz državnega proračuna,” je jasen.

Poslanec Samo Bevk, ki se z njim ne strinja, poudarja, da omenjeni zakon v 8. členu med naravne nesreče uvršča tako visok sneg kot tudi snežni plaz, zakon o odpravi posledic naravnih nesreč pa v 4. členu omenja le še snežni plaz. “Dva zakona, ki imata v opredelitvi pojma naravne nesreče različne kriterije. Mislim, da bo potrebno spremeniti zakonodajo in nekatere normativne akte,” poudarja. Znova je predlagal tudi spremembo zakona o financiranju občin, ki naj bi v kriterijih za izračun primerne porabe upošteval tudi prekomerno sneženje. Gre za strošek, ki ga del občin sploh ne pozna, del pa jih v minuli, le v delu Slovenije prekomerni zimi, ni prizadel pretirano.

SAŠA DRAGOŠ

---