Pomen Franje sodi ob bok Hirošimi in Auschwitzu

Dež je zredčil število udeležencev spominske slovesnosti ob 70. obletnici partizanske bolnice Franja. Kljub temu se je iz zavetja kozolca skupaj s partizansko pesmijo glasno slišalo sporočilo, da najsvetlejša, humana plat NOB sodi med svetovno dediščino.

DOLENJI NOVAKI > V Čerinovem kozolcu so se prijatelji Partizanske bolnica Franja ob pesmi partizanskega zbora Ljubljana poklonili 70-letnici spomenika humanosti in stotima obletnicama rojstva njegovih ustanoviteljev, zdravnika Viktorja Volčjaka in zdravnice Franje Bojc Bidovec, po kateri je bolnišnica poimenovana.

Obnova pobude za vpis Franje na Unescov seznam

Ivana Leskovec, direktorica idrijskega muzeja, ki že 50 let upravlja Franjo, a ima zaradi sporov zdaj za to delo sklenjeno le enoletno pogodbo z občino Cerkno, se v sprehodu skozi zgodovino in pomen spomenika ni dotikala problemov. Ti tudi po popolni rekonstrukciji bolnišnice po vodni ujmi izpred nekaj let ne zmanjšujejo njene sporočilnosti.

O partizanskem zdravstvu kot najbolj humani in plemeniti dejavnosti NOB je spregovoril poslanec Samo Bevk, ki je orisal zdravljenje 15.000 ranjenih v 120 partizanskih bolnišnicah in 578 ranjenih v Franji. “Dozorel je čas, posebej v luči celovite in uspešne obnove, da država ponovno vloži kandidaturo Franje na seznam svetovne dediščine pri Unescu. To bom s poslansko pobudo vladi tudi formalno predlagal,” je napovedal v zadovoljstvo zbranih.

Iz časa druge svetovne vojne sta na Unescov seznam uvrščena le dva spomenika, taborišče Auschwitz in mesto Hirošima. “Oba predstavljata strahote največjega spopada v zgodovini človeške civilizacije in sta opomin človeštvu. Franja pa je primer humanosti, človeške plemenitosti, solidarnosti, iznajdljivosti in domiselnosti za ohranitev človeških življenj ne glede na narodnost in vojskujočo stran,” je bil Bevk prepričan, da pobuda mora uspeti.

Še precej dela za domačine in zgodovinarje

V kozolcu, ki so ga slavju odstopili mladi sosedje Franje, stran od iznakaženega vhodnega platoja v sotesko Pasice, v kateri je domačin Janez Petrnelj ustanovitelju bolnišnice Volčjaku pokazal najbolj skriti kotiček za gradnjo prve od poznejših dvanajstih barak, se je zdela pobuda čista kot solza in enoglasno podprta. A domačine čaka še precej dela za strnitev vrst, Občina Cerkno pa mora skupaj z državo najprej določiti dolgoročnega upravljavca spomenika. Kakšno besedo bodo morali reči tudi zgodovinarji.

Mladi so na slovesnosti ključnima zdravnikoma v Franji, najprej zdravnici Franji in nato Volčjaku, stkali prijazen poklon ob stoti obletnici njunega rojstva. Z oddaljenosti 70 let je bilo sicer pričakovati obraten vrstni red. Ne le zato, ker je Volčjak ustanovil bolnišnico, jo začel graditi, jo kot prvi upravljal in v njej zdravil, ampak tudi zato, ker je s svojo osebnostjo vanjo “vsadil” vse tiste vrednote, ki jih spomenik simbolizira. Zakaj tega nismo dočakali, smo vprašali Leskovčevo, a odgovora ni imela. Zato je ostalo tako kot v povojnih letih, ko je bil Volčjak zamolčan ali vsaj globoko v senci nesporno odlične zdravnice, osebnostno pa bolj vzvišene in le po spletu okoliščin bolj slavne Franje. SAŠA DRAGOŠ

---