Kraški turizem
Matični Kras, deželo v zaledju zaliva, kjer se Sredozemsko morje najgloblje zaje v kopno Evrope, je turizem minulih stoletij že obeležil. Z bližino cesarskemu Trstu, lahko dostopnostjo - sprva po cestah, kasneje po železnici, se je še pred dobrimi stotimi leti marsikatera domačija poleti prelevila v dajalca sob. Turisti iz multikulturnega Trsta ter celo iz Benetk so na Kras prihajali zaradi miru, dobre hrane, zdravilnega podnebja, prijaznih domačinov ter obilo čudes, zlasti lipicancev in Vilenice, najstarejše turistične jame v Evropi.
Povojna usoda je z državno mejo Kras prerezala in odrezala od teh tokov. Prebivalci so na stacionarni turizem kot vir zaslužka sčasoma pozabili, objekte in spomine so prerasli plevel in pozaba.
Sprostitev mejnih režimov znotraj Evropske unije prinaša izziv za ponovni vzpon turizma na Krasu. V zgolj nekaj desetletjih so številni domačini začeli prenavljati in spet oddajati sobe in apartmaje, tokrat z vabili v širši prostor. Kras ponovno odkrivajo njegovi stari znanci Nemci in Avstrijci, vmes se najdejo Angleži, Nizozemci, Francozi, Skandinavci, Izraelci …
Kraševci s sosedi Brkinci, ki trenutno oddajajo skupaj 1370 ležišč, so se očitno odločili, da si odrežejo kos turistične pogače. Njihov izziv v tej gospodarski panogi, ki kot ena redkih še beleži rast, je osnovana tudi na tem, da smo lani v Sloveniji zabeležili 3,3 milijona prihodov turistov in 9,5 milijona prenočitev, kar je največ doslej.
Ob vzponu enodnevnega turizma v zadnjih letih pa razvoj turistične infrastrukture v obliki sobodajalstva ne bo dovolj. Gosta, ki pride v petih urah na Kras iz Münchna, bo z enotnejšo ponudbo potrebno tu zadržati več dni.
Kras ima res vse glavne atribute, ki tuje turiste najbolj pritegnejo k preživljanju počitnic v Sloveniji, od naravnih lepot do možnosti za počitek in sprostitev. Pa še morje in Alpe so blizu. Še razlog več torej za večdnevno bivanje.